10:05

Pozdravljeni v četrtkovem tehnološkem BritOFFu. Danes bo znova govora o zasebnosti, zlasti tisti, ki je oblastniki in korporacije ne privoščijo imetnikom pametnih naprav.

Inšpektor ameriškega Urada za domovinsko varnost je pod drobnogled namreč vzel pregledovanje elektronskih naprav potnikov, ki vstopajo v ZDA. Te preglede lahko brez posebnega naloga izvaja Agencija za carino in varovanje meje, ki je tako zgolj lani preverila naprave približno 30 tisoč potnikom. Pri tako imenovanem naprednem pregledu uradnik vse podatke z naprave najprej prekopira na USB ključ, potem pa naloži na vladne strežnike za nadaljnjo analizo. Po navedbah inšpektorja večina USB ključev po takem postopku ni bila niti izbrisana niti ustrezno hranjena. Poleg Urada za domovinsko varnost je torej lahko po osebnih sporočilih in fotografijah potnikov brskal praktično vsak radoveden uradnik. Poleg tega je inšpektor navedel, da agencija med februarjem in septembrom lani sploh ni nabavila licence za uporabo analitičnega orodja. Posledično je bilo kopiranje osebnih podatkov poleg posega v zasebnost tudi povsem neuporabno za domnevno zaščito ZDA pred škodljivimi elementi.

Istočasno pa je v ponedeljek ameriški časnik New York Times objavil izsledke preiskave aplikacij za pametne naprave Android in IOS. Predvsem za brezplačnimi aplikacijami tako neredko stojijo razvijalci in podjetja, ki podatke o uporabniku potem prodajo naprej. Prodajalci podatkov so seveda takoj zatrdili, da je vsak uporabnik zaveden pod unikatno kodo in ne z svojim imenom ali telefonsko številko, šlo pa naj bi zgolj za ugotavljanje vzorcev v namen tarčnega oglaševanja. A New York Times je razkril, da so zgolj lokacijski podatki tako pogosto in natančno zbrani, da z lahkoto razrijejo uporabnikov domači naslov, njegovo delovno mesto in kraje, ki jih redno obiskuje. Od 20 testiranih aplikacij jih je kar 17 redno pošiljalo natančne lokacije uporabnikov približno 70 zunanjim podjetjem. Pustimo ob strani dejstvo, da je denimo operacijski sistem Android že tako ali tako pod okriljem Googla. Priljubljene brezplačne aplikacije za vreme, šport in vklop svetilke pa zbiranja podatkov za nadaljnjo prodajo na trgu praviloma ne navajajo med dovoljenji, ki jih mora potrditi uporabnik. Tarčno oglaševanje na podlagi lokacije je v ZDA sicer hitro rastoča industrija, težka 21 milijard dolarjev na leto. Področja prodaje lokacijskih podatkov uporabnikov pa ameriška zvezna zakonodaja ne ureja.

8:05

Britanska premierka Theresa May je preživela glasovanje o nezaupnici, vloženo s strani zagretih podpornikov brexita znotraj njene lastne Konservativne stranke. Za nezaupnico je včeraj zvečer glasovalo 117 konservativnih poslancev spodnjega doma, proti pa 200. V svojem nagovoru pred glasovanjem je premierka sicer naznanila, da namerava kot voditeljica stranke odstopiti še pred naslednjimi volitvami leta 2022. Konservativci pa ponovnega glasovanja o nezaupnici ne morejo vložiti pred pretekom enega leta. May je v začetku tedna sicer prestavila parlamentarno glasovanje o dogovoru glede brexita, podporo za nadaljnja pogajanja o sporazumu pa je med drugim iskala tudi pri nemški kanclerki Angeli Merkel.

Glasovanje o zaupnici pa se je ugodno končalo tudi za poljskega premiera Mateusza Morawieckega iz stranke Zakon in pravičnost. Podprlo ga je 231 poslancev spodnjega doma, proti pa jih je glasovalo 181. Vladajoča stranka se sicer spopada s posledicami razkritja, da je od njih nastavljeni državni finančni nadzornik od bank prejemal podkupnine v višini več milijonov evrov.

Michael Cohen, nekdanji dolgoletni odvetnik ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je bil zaradi kršenja zakonodaje v zvezi s financiranjem političnih kampanj obsojen na tri leta zapora in denarno kazen. Istočasno bo odslužil tudi dva meseca zaporne kazni zaradi neresničnih izjav glede Trumpovih nepremičninskih poslov v Rusiji med zaslišanjem pred kongresom. Glavna obsodba se nanaša na izplačilo skoraj 300 tisoč dolarjev Stormy Daniels in Karen McDougal v zameno za molk o razmerju s Trumpom. Ta sredstva so prišla iz fonda za Trumpovo predsedniško kampanjo leta 2016, odobril pa naj bi jih predsednik sam. Trump navedbe Cohena sicer zanika in zatrjuje, da je šlo za zasebna sredstva. Cohen pa je krivdo posebnemu preiskovalcu Robertu Muellerju priznal že avgusta.