SEDMA

Turški parlament je po novem zakonu o internetu sprejel še drugi sporni zakon. Prvi dviguje raven nadzora nad uporabo svetovnega medmrežja, drugi pa dviguje nadzor nad sodstvom. Zakonodajne reforme so rezultat škandala, ki ga je sprožila korupcijska preiskava proti visokim političnim predstavnikom in gospodarstvenikom. Predvsem proti tistim, ki so blizu premierju Recepu Erdoganu. Erdogan je odgovornost za škandal, ki je dodobra zatresel njegovo vlado in med drugim vodil v zamenjavo več ministrov, pripisal sodnikom in tožilcem. Na dokaze očitne zlorabe moči v Turčiji pa je odgovoril z večjim nadzorom komunikacijskih sredstev in sodišč.

V Afganistanu so obeležili 25. obletnico umika sovjetskih sil, ki je državni praznik. Ob tem so se oglasili talibani in Združenim državam Amerike sporočili, da njihovi vojaki sedaj podobno kot sovjetski pred četrt stoletja osramočeni bežijo iz države. Afganistance so obenem pozvali, naj dokončno preženejo Američane iz države, tako kot so mudžahedini nekoč Sovjete. Po desetletju krvave okupacije je še zadnji sovjetski vojak Afganistan zapustil 15. februarja 1989. Sledila je državljanska vojna in nato vzpon islamističnega talibanskega gibanja, ki je leta 1996 tudi prevzelo oblast v državi.

Tekom konca tedna so bili na olimpijskih igrah zelo uspešni naši športniki, ki so vnovič dokazali, da smo država športnih fenomenov. Uspešno in pokončno so nastopili vsi. Izpostavimo Petra Prevca in hokejiste. Prvi je na veliki skakalnici osvojil bronasto odličje, drugi pa so premagali hokejsko velesilo, Slovaško. Hokejisti so sploh fenomen. Prihajajo namreč iz države, ki goji zgolj en samcat profesionalni hokejski klub in se ne glede na vse enakovredno kosajo z velesilami, kot so Rusija, Slovaška in Združene države Amerike. V repasažu za četrtfinale bodo Slovenci v torek nastopili proti Avstrijcem. Srečno.

OSMA

Protestniki v Kijevu so zapustili mestno hišo, ki so jo zasedli med protivladnimi protesti. Vodja protestnega gibanja Ruslan Andrijko je povedal, da je mestna hiša, prazna in dodal, da bodo protestniki za zdaj ostali pred zgradbo v središču Kijeva, saj se protesti proti predsedniku Viktorju Janukoviču nadaljujejo. Protestniki so mestno hišo zasedli 1. decembra lani po nasilnem posredovanju policije noč pred tem in od takrat je bil v njej sedež revolucije. Protestniki so se za odhod iz mestne hiše odločili po izpustitvi vseh demonstrantov, ki so bili priprti od začetka protestov v novembru.

V Caracasu v Venezueli se nadaljuje protestniško valovanje. Konec tedna se je zbralo več tisoč podpornikov venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki je pozval k protestom proti fašizmu, opozicija pa je medtem nadaljevala svoje proteste. Protestira se predvsem nad vsesplošnim nezadovoljstvom ob visoki stopnji nasilja v državi, ki je v veliki meri rezultat nezmožnosti soočanja ljudstva s permanentnim višanjem stroškov življenja v državi. V petek je Maduro predstavil načrt v desetih točkah za izboljšanje varnosti v Venezueli, ki ima eno najvišjih stopenj umorov na svetu. Po podatkih nevladnih organizacij je v Venezueli lani nasilne smrti umrlo slabih 25 tisoč ljudi.

Vietnamski aktivisti so v središču Hanoja obeležili 35. obletnico krvave obmejne vojne s Kitajsko. Vietnam in Kitajska sta se leta 1979 zapletla v štiri tedne trajajočo krvavo vojno, ko je Kitajska napadla svojo južno sosedo. Današnje odnose med državama zaznamujejo predvsem ozemeljski spori. Obe komunistični državi sta namreč že dolgo vpleteni v ozemeljske spore, njune diplomatske odnose pa zaznamujejo tudi medsebojna obtoževanja zaradi iskanja nafte in ribištva v teritorialnih voda, o katerih se prepirata. Vedno agresivnejši posegi Pekinga v Južnokitajskem morju so povzročili veliko ogorčenja v Vietnamu. To je sprožilo redke proteste v tej avtoritarni državi, ki jih oblasti včasih dopuščajo, včasih pa s silo razženejo. Kratka, a izjemno brutalna vojna je zahtevala več deset tisoč življenj na obeh straneh. Vojna se je končala z umikom Kitajske, zmago pa so razglasili tako v Pekingu kot Hanoju. Vietnamske sile so medtem v Kambodži ostale vse do leta 1989.

DEVETA

Kitajsko ministrstvo za javno varnost je napovedalo vojno proti prostituciji, mamilarskim poslom in nezakoniti igri na srečo. Zadeva je iz lokalnega okvirja prerasla na državno raven, potem ko se je v mestu Dongguan izkazalo, da je seks biznis in slabi pogoji dela, ki mu ponavadi pritičejo, dosti bolj obsežen, kot so nekateri mislili. V obsežni policijski akciji v Dongguanu so prečesavali na stotine hotelov, savn in kakopak karaoke barov. Aretirali so 67 ljudi, zaprli 12 bordelov in suspendirali dva policijska šefa. Akcije pa se odvijajo tudi po drugih kitajskih velemestih.

Ameriški predsednik Barack Obama je v nedeljo ugandskega kolega Joverija Musevenija v javnem pismu pozval, naj ne podpiše novega zakona, ki kriminalizira homoseksualnost in grozi z dosmrtnim zaporom za določena homoseksualna dejanja. Ob sentimentalnem nakladanju o ameriškem spoštovanju človekovih pravic je Obama omenil še odnose med državama, ki da se znajo zelo zaplesti.

Evropska komisija je do izpolnitve pogoja suspendirala pogajanja s Švico o sodelovanju v več milijard vrednem raziskovalnem programu Evropske unije Horizon 2020 in programu izmenjave študentov Erasmus. Razlog je odločitev Švice, da svojega trga dela ne odpre za hrvaške delavce, pri čemer bo prekinitev veljala do podpisa sporazuma s Hrvaško. Švicarska pravosodna ministrica Simonetta Sommarug je Bruselj že obvestila tudi o potrebi po reviziji sporazuma o prostem pretoku ljudi za celotno Evropsko unijo. Kvotam za priseljevanje je na referendumu priglasilo 50,3 odstotka Švicarjev.

DESETA

Iz avstralskega pripornega kampa iskalcev azila na otoku Manus, ki spada pod Papuo Novo Gvinejo, je za kratek čas uspelo zbežati 35 azilantom. Prav veliko dlje kot čez bodečo ograjo jim ni uspelo priti, saj so jih oboroženi varnostniki hitro polovili. Kamp je sicer znan po precej slabih razmerah, prav tako pa je celotna avstralska migrantska politika čedalje bolj restriktivna.

Od restrikcije k pragmatizmu. Nemška kanclerka Angela Merkel je pred volitvami za evropski parlament blokirala denarno pomoč Grčiji. Merklova je namreč prepričana, da bi dodatno finančna injekcija Grčiji okrepila antievrsko nemško pobudo, imenovano Alternativa za Nemčijo. Po drugi strani pa se nemški finančni minister Schaeuble boji, da bodo zaradi odločitve Meklove profitirale radikalnejše grške stranke.

Za konec pa še informacija o novem Wikileaksovem brskalniku, ki omogoča precej poenostavljeno iskanje med enormno množico bolj ali manj tajnih podatkov. V splošnem ne gre za kakšno veliko novost, saj gre za precej običajen metabrskalnik, bo pa to močno olajšalo iskanje točno tistih dokumentov, ki vas na strani zanimajo. Brskalnik najdete na search.wikileaks.org.