BriTitOFF

BriTitOFF

Aktualno-politična novica
6. 5. 2020 - 10.00
 / BritOFF

Ob 10. uri.

Dobro jutro. Poslušate zgodovinski BritOFF. V ponedeljek je minilo štirideset let od smrti Josipa Broza - Tita, v petek pa bo ravno toliko od njegovega pogreba - in začetka glasnejših skrbi o prihodnosti Jugoslavije.

Tito je torej umrl četrtega maja leta 1980 v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Tja so ga sprejeli že štiri mesece prej zaradi zamašenih žil v nogi, ki so jo zdravniki kasneje tudi amputirali. Zdravniška ekipa, ki ji je bil v roke zaupan predsednik SFRJ, je bila odraz jugoslovanske neuvrščenosti, saj sta poleg domačih zdravnikov Titu pomagala tudi Sovjet in Američan. Po operaciji se je njegovo zdravje navidezno izboljšalo in Tito se je vrnil k opravljanju svojih predsedniških dolžnosti. A v njegovih krogih se je že šušljalo, da maršal nima več prav dolgo. Začele so se priprave na enega izmed največjih pogrebov v zgodovini.

Tito je umrl zaradi gangrene, njegovo krsto so naložili na Plavi voz in ga poslali v Beograd. Po poti so ga pozdravljale množice, truplo pa so medtem v glavno mesto prepeljali s helikopterjem. Izredno sta se sestala centralni komite Komunistične partije Jugoslavije in njeno predsedstvo. Razglasili sta Titovo smrt in zapovedali sedemdnevno žalovanje. Nogometna tekma med Crveno Zvezdo in Hajdukom Split je bila prekinjena, saj so bili tako igralci kot občinstvo preveč presunjeni, da bi jo lahko nadaljevali. 

Pogreba v Beogradu se je udeležilo 209 delegacij iz 127 držav, od kraljev pa do zunanjih ministrov. Zadnji predsednik Jugoslavije je pokopan v Hiši cvetja na hribu Dedinje. Kar dvakrat. Prvič uradno, za goste, kamere in luči. Ponoči so grob poglobili, ga zacementirali in na vrh položili devettonski sarkofag, saj je vodstvo skrbelo, da bi kdo truplo ukradel. Leta 2013 so tam pokopali tudi njegovo zadnjo ženo Jovanko.

Državna tragedija, ki je leta 1980 za nekaj trenutkov povsem ustavila življenje Jugoslovanov, je danes obravnavana kot začetek razpada Jugoslavije. Seveda pa se zgodovinarji in politologi ukvarjajo z večnim vprašanjem - kaj je bil Tito? Neizprosen diktator, rešitelj ljudstva ali nekaj vmes? 

Kakor koli že, smrt maršala Tita vsekakor za mnoge ni le nek zgodovinski dogodek, pač pa spada k njihovi osebni zgodbi - spomnijo se, kje so bili in kaj so počeli, ko so izvedeli novico. Država v žalovanju je, ko ni jokala, zapadla v spontano petje pesmi Druže Tito, mi ti se kunemo. Jugoslavija odtlej ni bila več takšna, kot nekdaj.

Ob 8. uri.

V Sloveniji je predlog za aktivacijo 37.a člena - tistega ki vojski podeljuje policijska pooblastila in jo pošilja na mejo - zmerno priljubljen. Najbolj je všeč županom obmejnih občin, ki so vlado malodane prosili za vojaško varovanje južne meje, med njihovimi kolegi na drugi strani meje pa je predlog za aktivacijo požel manj navdušenja. Hrvaški župani triindvajsetih obmejnih občin so poslali pisma nasprotovanja aktivaciji člena tako slovenskima kot hrvaškima predsednikoma vlad in držav,  torej Janši, Pahorju, Plenkoviću in Milanoviću. Postavljanje vojakov na mejo zanje pomeni slabšanje sosedskih odnosov in je nezdružljivo z evropskim idealom Schengena. Menijo tudi, da se take odločitve nikoli ne bi smele sprejemati enostransko, saj vplivajo na prebivalce na obeh straneh meje.

Da bodo opozicijske stranke zahtevale parlamentarno preiskavo o nabavah zaščitnega materiala med pandemijo novega koronavirusa, je bilo skorajda samoumevno. Potem pa je zahtevo za preiskavo vložila koalicija, ki bo raziskovala stanje, ravnanje, nabave, naročila in zaloge zaščitne opreme od 1. februarja do 30. aprila. Kasneje je zahtevo vložila tudi opozicija, ki jo zanima predvsem koruptivnost javnih uslužbencev pri naročanju. Medtem je vlada sprejela svoje poročilo o zalogah in nabavi zaščitne opreme, ki je pripomogla v boju z novim koronavirusom. Ta bo javnosti na voljo kasneje danes. 

Bolgarsko visoko upravno sodišče je ustavilo gradnjo in gozdarjenje v nacionalnem parku Pirin, kjer bi do zdaj veljavni načrti dovolili gradnjo na več kot polovici ozemlja, sečnjo pa na dobrih štirideset odstotkih. Park je del Unescove naravne dediščine, vključen pa je tudi v projekt Natura 2000, ki zbira habitate, kjer živijo redke in ogrožene vrste živali ter rastlin.

 

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness