Deveta

Mjanmarski študentje so zagrozili s protesti glede novega zakona o izobraževanju. Oblasti obtožujejo, da ta ne spoštuje akademske svobode, poleg tega pa zahtevajo pravico političnega organiziranja študentov. Vlada se brani, da bi to lahko uredili tudi s podzakonskimi in drugimi akti.

Frankfurt je postal prvi evropski finančni center, kjer je mogoče trgovanje s kitajskimi juani, brez vmesne pretvorbe v dolarje. Na obisku v Avstraliji se je kitajski voditelj Xi Jinping dogovoril tudi za vzpostavitev takšnega trgovanja skozi Sydney.

Takoj za Xi-jem pa je na obisk v Canberro prišel Indijski premier Narendra Modi. Poleg vzajenega laskanja o pomembnosti svojih dveh držav sta z avstralskim premierom Tonyem Abbottom podpisala tudi sporazum o tesnejšem obrambnem povezovanju. Več o gospodarsko-strateškem dogajanju v azijsko-tihooceanskem območju v BritOFF-u ob 10-ih.

Deseta

Kitajski voditelj Xi Jinping  je na srečanju voditeljev držav Azijsko-tihooceanske regije prejšnji teden s serijo dogovorov in iniciativ utrdil ekonomski in strateški položaj Kitajske v svetu. Mnogo kitajskih dogovorov je zadevalo dostop do surovin, ki tvori temelj ekonomske moči.

Že pred samim vrhom sta Xi in ruski predsednik Putin podpisala sporazum o začetku pogajanj glede novega plinovoda. Ta bo, v kolikor bo zgrajen, v državo vstopil na zahodu, v provinci Xinjiang in bo dobavljal 30 milijard kubičnih metrov plina letno. Skupaj z 38 milijardam kubinčnih metrov, ki jih bo Kitajska dobila po vzhodnem plinovodu, za katerega je bila pogodba podpisana maja, bi to zadostilo 17 odstotkov kitajske porabe leta 2020.

Avstralski premier Tony Abbott je na srečanju namignil, da bo v kratkem podpisan prostotrgovinski sporazum s Kitajsko, kar se je dokončno zgodilo včeraj. Večino avstralskega izvoza tja predstavlja železova ruda, ki hrani največjo jeklarsko industrijo na svetu in premoga, na katerega se Kitajska zanaša za zadovoljevanje dveh tretjin svojih energetskih potreb. Kitajske tarife za uvoz teh surovin bodo takoj ali postopno ukinjene. Poleg tega naj bi bile postopno ukinjene tudi tarife na izbrane avstralske prehranske surovine, predvsem govedino, morsko hrano, žitarice in mleko.

Mehiški premier Enriqe Pena Nieto je v Peking prišel podpisati za 14 milijard dolarjev pogodb. Te vključujejo 2,4 milijarde dolarjev težek fond kitajskih investicij v energetiko, rudarstvo, infrastrukturo in tehnologijo, ki se utegne razširiti na 9 milijard dolarjev. Levji delež kitajskih gospodarskih interesov v latinskoameriški državi zavzemajo izkop bakrove, cinkove in železove rude ter črpanje nafte. Kljub temu so neposredne kitajske investicije v surovinski sektor v državi zaenkrat minimalne. Voditelja sta tudi uradno splavila program, v okviru katerega bodo tri kitajska državna podjetja investirala 5 milijard dolarjev v mehiško državno naftno podjetje Pemex.

Kitajske ambicije pa niso omejene zgolj na dvostranske pogodbe. Xi je pred srečanjem napovedal 40 milijard dolarjev kitajskih investicij v transportno infrastrukturo za tako imenovano novo svileno pot. V nasprotju s tisto zgodovinsko, bi ta poleg držav srednje Azije vključevala tudi južni in jugovzhodni del celine. Kljub govoru o pozitivnih učinkih, ki jih bodo te investicije prinesle vsem vpletenim državam, pa ima vlaganje v infrastrukturo iz kitajske perspektive jasen namen: znižati stroške transporta. Azijska sila iz držav območja uvaža več strateških surovin, od premoga, gume, lesa in nafte na jugu in jugovzhodu, do plina, urana, bombaža ter železove, bakrove in ostalih rud na zahodu.

Za konec omenimo še malo drugačen vpliv srečanja voditeljev azijsko-tihooceanske regije na svetovno trgovanje s surovinami. Zaustavitev industrije v 300 kilometerskem radiju okrog Pekinga, namenjena izboljšanju kakovosti zraka v mestu, je pripeljala do padca cene železove rude na svetovnem trgu.