BritOFF azilantov

Aktualno-politična novica
15. 3. 2021 - 13.12
 / BritOFF

Neuradni list

V današnjem Neuradnem listu o mednarodni zaščiti tujcev oziroma azilih. V petek je državnozborski odbor za notranje zadeve potrdil predlog sprememb Zakona o mednarodni zaščiti tujcev in ga poslal v parlamentarno obravnavo. Poskus zakonskih sprememb na področju mednarodne zaščite prihaja v luči večmesečnega pogajanja o spremembi Zakona o tujcih, o katerem bo državni zbor znova razpravljal v tem tednu. Skrb vzbujajoče je vključevanje možnosti tako imenovane kompleksne krize v primeru novega porasta migracij.

V primeru razglasitve kompleksne krize, ki jo je vpeljala koalicija Mira Cerarja, bi vlada o migracijskih postopkih lahko odločala mimo parlamenta. Po napovedih zdajšnje vlade bi to pomenilo začasno omejitev dostopa do mednarodne zaščite za migrante. V novem predlogu Zakona o mednarodni zaščiti, ki ureja slovensko azilno politiko, je vlada napovedala strožje ukrepe pri preprečevanju in kaznovanju kršenja azilnega postopka. Vlada nujnost ukrepov zagovarja s porastom prosilcev za azil med leti 2015 in 2020.

Predlog sprememb zakona poleg spodbujanja migrantov k učenju slovenskega jezika in skrajševanja roka za pritožbe glede zavrnitve azilne prošnje predvideva takojšnjo zavrnitev prošnje za azil v primeru zlonamernega uničenja osebnega dokumenta pred vstopom v Slovenijo. Ta predlog je problematičen, saj je pri odsotnosti osebnega dokumenta težko dokazati njegovo zlonamerno uničenje. Mnogi begunci namreč osebnih dokumentov utemeljeno nimajo zaradi njihove nedostopnosti v državi izvora.

V predlogu sprememb vlada podeljuje dovoljenje policiji za izvedbo preiskave še pred vložitvijo prošnje za mednarodno zaščito, če uradne osebe v stiku z mladoletnimi begunci brez spremstva podvomijo v njihovo mladoletnost. Ta del predloga je naletel na kritike opozicije, ki pravi, da policija ni usposobljena presojati o posameznikovi upravičenosti do azila.

Predlog predvideva omejitev gibanja prosilcu za azil v primeru nevarnosti pobega ali ko azilni postopek poteka na meji. Prav tako vlada želi zaostriti kazni za kršitev azilnega postopka in pravil v begunskih centrih. Te bodo vključevale odvzem ali omejevanje najosnovnejših materialnih sredstev ob sprejemu begunca v nastanitveni center.

V vladi menijo, da morajo biti spremembe migracijske politike v prihodnje še večje. Prav tako je vladni poslanec Branko Grims učeno pripomnil, da je do azila upravičenih le dva odstotka migrantov in da prihaja do, citiramo “masovne zlorabe pravice do azila”. Iz opozicijskih vrst so poleg mešanih mnenj o nujnosti sprememb na področju migracijske politike na vlado leteli številni očitki in kritike. Opozicijski poslanci z izjemo SNS-a [es-en-es-a] so izrazili nestrinjanje in skrb glede strogih sankcij za kršitve azilnega postopka in skrajševanja roka za pritožbe.

Kosovo je po ZDA in Gvatemali včeraj postalo tretja država z veleposlaništvom v Jeruzalemu. Kosovsko zunanje ministrstvo je odprtje veleposlaništva označilo za pomemben trenutek v kosovsko-izraelskih odnosih. Ti so se začeli prvega februarja letos, ko je Izrael priznal Kosovo kot neodvisno in suvereno državo in je Kosovo Jeruzalem priznalo za glavno mesto Izraela. Kosovo je tako postalo prva večinsko muslimanska država, ki je priznala Jeruzalem za izraelsko prestolnico. Na kosovsko odločitev je močno vplivalo srečanje nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in kosovskim premierjem Avdullahom Hotijem [audUlahom hOtijem] septembra lani. Na srečanju, kjer so bili v ospredju odnosi med Beogradom in Prištino, so se ZDA močno zavzele za kosovsko priznanje Jeruzalema Izraelu. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je zaradi kosovskih diplomatskih vezi z Izraelom izrazil dvom o trdnosti nadaljnjega zavezništva s Turčijo, ki za Kosovo predstavlja medsosedsko stabilnost.

 

Novice

Nekdanja začasna bolivijska predsednica Jeanine Áñez  je bila aretirana zaradi suma vpletenosti v zaroto proti nekdanjemu bolivijskemu predsedniku Evu Moralesu. Leta 2019 so namreč proti njemu in njegovi socialistični stranki Mas [mAs] izbruhnili protesti in obtožbe o volilni goljufiji, zaradi česar je bil Morales prisiljen odstopiti s položaja predsednika in pobegniti v Argentino. Nasledila ga je Jeanine Áñez iz vrst krščanskih konservativcev  kot začasna predsednica do kongresnih in predsedniških volitev oktobra lani.

Takrat je zmagala Moralesova stranka Mas in njen član Luis Arce  je postal bolivijski predsednik. Evo Morales se je lahko vrnil v Bolivijo in znova prevzel vodstvo nad svojo stranko. Morales od takrat zahteva aretacijo vseh vpletenih v državni udar, nastrojen proti njemu osebno, kot ga je sam poimenoval. Aretacijo nekdanje predsednice je podprl. Poleg nje je bilo v soboto aretiranih tudi več nekdanjih bolivijskih ministrov.

V Argentini so protestniki obkolili in poskušali vdreti v vozilo, v katerem se je vozil argentinski predsednik Alberto Fernandez. Napad se je zgodil med predsedniškim obiskom  regije Patagonia, kjer v zadnjih dnevih divjajo gozdni požari, v katerih je umrla ena oseba in je pogorelo več kot 200 hiš. Kljub izrednim razmeram zaradi požarov ti niso bili razlog za proteste. Argentinska vlada namreč namerava v Patagonii zagnati velika rudniška izkopavanja zlata, srebra in urana. Protestnike je še posebej razjezil vladni načrt novega površinskega kopanja v provinci Chubut, kjer je bila rudniška dejavnost v preteklosti prepovedana. Predsednik Fernandez ni bil poškodovan, le njegov kombi je utrpel nekaj razbitih oken.

 

BritOFF je pripravil vajenec Vito

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness