tehnobritoff

Zadnji torkov jutranji program pomeni tudi čas za britoffe s področja regulacije tehnologije. V poletno premlevanje vam prepuščamo odločitev nemškega parlamenta o zakonodaji, ki organom za preiskovanje kaznivih dejanj dovoljuje uporabo računalniških trojanskih konjev. Preiskovalni organi so naleteli na oviro v imenovanju tako imenovane end-to-end enkripcije, implementirane v aplikacijah za “skoraj” pametne mobilne telefone, ki jim v jutranjih novicah ne bomo delali preveč reklame.

Bundestrojaner, nameščen na osumljenčevem računalniku, bo omogočal dostop do vseh podatkov na napravi, prav tako pa tudi do zasebnih sporočil, še preden se ta kriptirajo in odpošljejo prek omrežja. Za namestitev Bundestrojanerja bo policija še vedno potrebovala sodno odredbo, s katero je lahko že sedaj s podobnimi metodami preiskovala terorizem. Vdiranje v osebne računalnike pa se bo po novi zakonodaji razširilo na vsa kazniva dejanja.

Ko že govorimo o komunikacijskih orodjih za pošiljanje kriptiranih sporočil, omenimo še, da je v javnost pricurljala korespondenca Andreja Poggenburga - vodje stranke Alternativa za Nemčijo na Saškem. Zaradi ekstremizmov, kot sta “Nemčija za Nemce” ter “Razširjanje zunanjih meja”, je prejel opozorilo nadzorno-disciplinske komisije v stranki.

Iz Berlina se selimo v New York. Založniška hiša Elsavier je v tožbi proti spletnemu portalu Sci-hub.io iztržila 15 milijonov evrov odškodnine. Sci-hub.io je spletni portal, ki uporabnikom omogoča, da pridejo mimo plačilnega zidu, za katerim se skrivajo akademski članki. Portal je popularen na univerzah, ki ne premorejo dovolj financ za letna naročila na znanstvene in raziskovalne revije, ter pri študentih brez statusa. Deluje kot čudež in priporočamo, da ga stestirate - povezava bo dostopna tudi na spletni strani rš.si ob dotičnem prispevku.

Svoj primer je Elsavier gradil na 100 piratiziranih člankih, kar pomeni, da je njihov izkupiček 15 tisoč dolarjev na članek. Sci-hubova ustanoviteljica Aleksandra Elbakyan na sodišče ni prišla. Prav tako ne namerava potovati v Združene države Amerike, kjer bi jo najverjetneje čakala drakonska kazen in kafkovski sodni proces, kakršen je doletel aktivista za dostopno znanje Aarona Swartza. Kazahstan, kjer Aleksandra Elbakyan prebiva, z ZDA nima sklenjenih sporazumov o izmenjavi storilcev kaznivih dejanj, tako da je Aleksandra lahko mirna. Kot rezultat razsodbe jo lahko doleti odvzem domene, ki pa se v preteklosti ni izkazal za učinkovitega, saj je bila spletna stran na voljo na drugi domeni v nekaj urah po odvzemu. Na omrežju Tor pa storitev sploh nima izpadov.

Odločitev sodišča, ki spominja na kozlovsko sodbo v Višnji Gori, je pozdravila zveza ameriških založnikov. V svoji izjavi so zapisali, da sodišče ni zamenjalo nezakonitih dejanj za javno dobro.

ob 8:05

Nekdanja revolucionarna marksistična gverilska organizacija FARC je formalno zaključila predajo orožja. S tem se je zaključil najdlje - kar 50 let - trajajoči oborožen upor v Latinski Ameriki. Kolumbijska vlada je sporočila, da so gverilci predali nekaj več kot 7000 kosov orožja, približno toliko, kolikor je bilo borcev. Slednje sedaj, glede na mirovni sporazum iz lanskega leta, čakajo demobilizacijski tabori. Mirovna pogajanja potekajo še z Nacionalno osvobodilno vojsko, krajše ELN. Ta ima približno 4000 borcev.

Ostajamo v Latinski Ameriki. Brazilski vrhovni tožilec je vložil obtožnico proti predsedniku Michelu Temerju. Obtožnica ga bremeni prejemanja podkupnin. V prihodnjih tednih naj bi sledile nove obtožnice zaradi koruptivnih dejanj. O začetku sojenja bo glasoval še kongres, ki potrebuje dvotretjinsko večino, da Temerju odvzame imuniteto. Vladna koalicija ima kljub vsemu dovolj glasov, da njegovo imuniteto ohrani.

Kalifornijska pisarna za varstvo okolja je odločila, da se s 7. julijem glifosat uvrsti na seznam snovi, ki v Kaliforniji povzročajo raka. Glifosat je herbicid, ki ga v svojih produktih trži tudi ameriška kmetijska korporacija Monsantno pod imenom RoundUp ter hkrati razvija rastline, ki so nanj odporne. Monsanto je že napovedal pritožbo na odločitev okoljske agencije, kljub temu da je podobne poskuse agencije že neuspešno izpodbijal na sodiščih. Uvrstitev glifosata na seznam kancerogenih snovi bi pomenila predvsem dodajanje novih informacij na embalažo.

Ljubljana je dobila novo prometno strategijo - ta do leta 2027 predvideva, do bo z avtomobilom opravljenih zgolj še tretjina poti. Na račun avtomobilov želijo na MOL povečati število pešcev, kolesarjev in uporabnikov javnega prevoza. Že v naslednjih letih načrtujejo dvig uporabe javnega prevoza za 10 odstotkov. Skratka, kolesarjem se obetajo še lepši časi.