Ob 10.05

Na današnji dan leta 1980 je Svetovna zdravstvena organizacija slovesno razglasila, da je svet osvobojen črnih koz. Bolezen, ki povzroča ustne rane in gnojne mehurje na koži, za posledico pa ima smrt, slepoto ali iznakaženost kože, je zgolj v zadnjih stotih letih svojega obstoja terjala 500 milijonov smrti.

Nekateri znanstveniki menijo, da so se koze prvič pojavile v 16. stoletju našega štetja, drugi pa jih datirajo veliko prej. Prvi indici o obstoju bolezni izvirajo iz okoli leta 1500 pred našim štetjem iz Indije, našli pa so jih tudi v mumiji faraona Ramzesa V. iz leta 1145 pred našim štetjem. V prvem stoletju našega štetja je bila verjetno prenesena na Kitajsko, od tam pa se je pet stoletij kasneje razširila na Japonsko, kjer je v 8. stoletju verjetno ubila tretjino prebivalstva. Da bi preprečili izbruhe črnih koz, so na Kitajskem častili boginjo Tu Šen Niang-Niang, ki so jo poskušali pomiriti in se ji prikupiti tako, da so gnojne izpuščaje koz imenovali lepe rože, bolezen pa nebeška roža. Za novo leto so morali otroci nositi izmaličene maske, s katerimi naj bi zakrili svojo lepoto in tako odvrnili boginjo, ki naj bi tisto noč hodila po domovih. V Indiji so medtem hindujsko boginjo koz imenovali Šitala. V eni roki je imela metlo, s katero je širila ali odganjala koze, v drugi pa posodo z vodo, s katero je lajšala muke bolnikom. Da bi jo odvrnile od vstopa v hiše, so nekatere Indijke na strehe postavljale krožnike z osvežilno hrano in posode vode. Drugod po svetu je bilo pogosto prepričanje, da koze povzročajo demoni, ki naj bi se bali rdeče barve. Ravno zato so ponekod bolnike oblačili v rdeče in na rdeče prebarvali njihove sobe. Tako so denimo zdravili angleško kraljico Elizabeto I.

V srednjem veku je vsake toliko časa izbruh črnih koz vdrl v Evropo, ampak stalnica so koze postale v 16. stoletju, ko je število evropskega prebivalstva naraslo in so se po križarskih pohodih povečale migracije. Prek Evropejcev so se koze kmalu razširile tudi v Novi svet, na Hispaniolo že leta 1509. Medtem ko je bila smrtnost okuženih s kozami v Evropi približno 30-odstotna, je bila med Indijanci 80- do 90-odstotna. V 18. stoletju so črne koze postale glavna bolezen po večini sveta, v Evropi pa so terjale 400.000 smrtnih žrtev letno.

Prvi zapisi o inokulaciji črnih koz izvirajo iz 16. stoletja s Kitajskega, kjer so v prah zdrobljene kraste, ki so ostale za mehurji, pihnili v nos zdravim ljudem. Ti so nato razvili milejšo obliko bolezni, ki je imela do dvoodstotno smtnost, preživeli pa so bili na bolezen imuni. Poročila o takšnih postopkih so v začetku 18. stoletja prispeli tudi v London, kjer so začeli s poskusi cepljenja z manjšim odmerkom črnih koz. Nato je leta 1796 angleški zdravnik Edward Jenner odkril varnejšo metodo cepljenja. Slišal je namreč za pregovorno odpornost kravjih dekel proti črnim kozam in postavil hipotezo, da so imune, ker so prebolele goveje koze. Hipotezo je nato preizkusil na osemletnem sinu svojega vrtnarja, ki mu je vbrizgal gnoj iz mehurja govejih koz. Deček je dobil vročino, vendar hujša bolezen ni izbruhnila, kasneje pa je bil na črne koze imun. Od tod prihaja tudi ime vakcinacija: vacca namreč v latinščini pomeni krava. V Veliki Britaniji so nato v 50. letih 18. stoletja uvedli obvezno cepljenje proti kozam, v istem času pa so ukrep uvedle tudi nekatere ameriške zvezne države.

Že med prvimi uvedbami obveznega cepljenja je bilo močno prisotno nasprotovanje cepljenju in strah pred njim. Tako denimo propagandni letak z začetka 19. stoletja prikazuje ljudi, ki jim po vbrizgu virusa govejih koz iz ust, ušes, nosu, lic in zadnjice začnejo lesti majhne krave ali jim poženejo rogovi. Obvezno cepljenje se je kljub temu postopoma širilo po svetu, kmalu pa so spremenili tudi metodo cepljenja z uporabo drugega sorodnega virusa. Leta 1958 je Svetovna zdravstvena organizacija začela program izkoreninjenja črnih koz. Zadnji večji primer izbruha črnih koz se je zgodil v Jugoslaviji leta 1972, ko je kosovski romar ob vrnitvi z Bližnjega vzhoda s seboj prinesel tudi virus. Oblasti so razglasile obsedno stanje in množično izvajale ponovno cepljenje ter s tem v dveh mesecih zadušile izbruh. Najdlje na svetu so se sicer črne koze ohranile v Etiopiji in Somaliji.

Ob 8.05

Hrvaška vlada je prejela eno samo prijavo na razpis za prodajo hotela Zagorje v Kumrovcu, v katerem je nekoč potekala slovita komunistična šola. Potencialni kupec je kitajsko podjetje Zhongya, ki je za zapuščeni hotel ponudila znesek v vrednosti 1,9 milijona evrov. 27.000 kvadratnih metrov veliko poslopje, zgrajeno leta 1981, ima dvorano s 380 sedeži, knjižnico, restavracijo, 150 sob, kabinete, telovadnico in protijedrsko zaklonišče.

Guverner ameriške zvezne države Georgia Brian Kemp je podpisal zakon, ki prepoveduje splav po šestem tednu nosečnosti, potrdil pa ga je tudi kongres, v katerem imajo večino sedežev republikanci. Ameriška zveza za državljanske svoboščine je na zvezno sodišče že vložila pritožbo. Za zdaj imajo ženske v Georgii pravico do splava do dvajsetega tedna nosečnosti, če predlog ne bo zavrnjen, pa bo tako le še do konca leta.

Več kot tisoč Jemenčanov je prodalo svoje organe v organizirani tihotapski navezi v Egiptu. Medijska hiša Al Jazeera je v svoji raziskavi ugotovila, da so pri tihotapstvu organov iz Jemna v Egipt sodelovale tudi egiptovske bolnišnice in jemensko veleposlaništvo v Egiptu. Jemenčani s prodajo svoje ledvice zaslužijo približno 5000 dolarjev. Prodajalci ledvic nemalokrat tudi sami začnejo iskati druge, ki so pripravljeni prodati svoje organe, saj za vsakega novega darovalca prejmejo po tisoč dolarjev.

Svetovna zdravstvena organizacija je objavila podatke, da je januarja in februarja letos 34.000 ljudi po Evropi zbolelo za ošpicami, od tega 25.000 v Ukrajini. Številka je več kot trikrat večja od tiste iz prvih dveh mesecev prejšnjega leta. Organizacija je države pozvala k ukrepanju s cepljenjem. Izbruhi ošpic se širijo tudi v Združenih državah Amerike, na Filipinih in na Tajskem. O zgodovini neke druge epidemične bolezni pa prisluhnite v zgodovinskem BritOFFu čez dve uri.