Britoff doline Soče

Ob 10. uri

Drugi tedenski BritOFF se vrti okoli lokalnih vesti. Tokrat si bomo podrobneje ogledali like in spotike lokalne samouprave ob reki, ki jo je v svoji pesmi opeval Gregorčič, še lepše pa je o njej pisal italijanski pesnik Giuseppe Ungaretti. 

Strokovni svet Javnega zavoda za turizem Dolina Soče je po včerajšnjem zasedanju sporočil, da v igri za novega direktorja zavoda ostaja sedem kandidatk oziroma kandidatov. Eden od njih bo nadomestil trenutnega vršilca dolžnosti direktorja Janka Humarja, ki je s položaja odstopil konec septembra po sporu glede nesorazmernega financiranja zavoda s strani ustanoviteljic: tolminske, kobariške in bovške občine. 

Javni zavod za turizem Dolina Soče je nastal konec leta 2016 z združitvijo predhodnih zavodov Lokalna turistična organizacija, krajše LTO, Sotočje Kobarid - Tolmin ter LTO Bovec. Za skupen zavod na področju turizma so se občine odločile zaradi hitrega razvoja turizma v Posočju v zadnjih petih letih. Letni proračun je iz začetnih dobrih 600.000 evrov v prvem letu delovanja v treh letih narasel na dober milijon in pol, skladno s povečevanjem nočitev. Lani so jih občine skupaj zabeležile dobrih 800.000, letos zaradi pandemije koronavirusa kakšno četrtino manj. Denar za svoje delovanje si zavod dvotretjinsko zagotovi sam, preostalo prispevajo občine, zaposluje pa 16 ljudi. Kaj je torej razlog, da se poslavlja eden od bolj uspešnih promotorjev turizma v Posočju?

»Ko gostilniške debate pridejo do mesta odločanja in ko to vpliva na financiranje ter delo zavoda, potem se vse skupaj spremeni. Nima več smisla vztrajati, zato sem zgodbo zaključil,« nam je v telefonskem pogovoru odgovoril Janko Humar. Nadalje je pojasnil, da zavod sicer kljub manjšemu številu nočitev zaradi pandemije koronavirusa odlično deluje in da je bil letošnji obisk nad pričakovanji: »Bolje smo delali kot marsikatera druga turistična destinacija. Od julija do oktobra smo imeli rekorden obisk Tolminskih korit, medtem ko je Postojnska jama odpustila 60 ljudi.« 

Predsednica strokovnega sveta zavoda Maja Roš Kanellopulos je v telefonskem pogovoru izpostavila, da je glavni razlog za nedavni odstop direktorja Janka Humarja njegovo nasprotovanje občinskemu zniževanju sredstev, ki so bila dogovorjena v ustanovnem aktu. Občina Bovec je zavodu od predvidenih 320.000 evrov letos odtegnila 50.000 evrov. Potezi je nato sledila še občina Kobarid z zmanjšanjem sredstev za 25.000 evrov. Roš Kanellopulos meni, da je zavod primer dobre prakse ne le v Sloveniji, temveč tudi širše. Predstavnike devetčlanskega strokovnega sveta zato skrbi rušenje financiranja zavoda s strani občin.

Izjava

Zanimala nas je tudi druga stran zgodbe, zato smo se obrnili na bovškega župana Valterja Mlekuža. Ta je poudaril, da gre pri znižanju sredstev s strani občine zgolj za denar za aktivnosti, ki niso bile izvedene ali so bile odpovedane zaradi preprečevanja širjenja koronavirusa. 

Izjava

Odstopa Janka Humarja z mesta direktorja Mlekuž ni želel komentirati. Povedal pa je, da je bilo njuno sodelovanje sicer korektno, in spomnil, da to ni prvi tovrsten odstop Humarja s položaja direktorja lokalne turistične organizacije. Leta 2014 naj bi zaradi podobnih razlogov že odstopil z mesta direktorja LTO Sotočje Tolmin - Kobarid in se nato zaposlil v tedaj še rivalski LTO Bovec. 

Javni zavod za turizem Dolina Soče bo Janko Humar vodil do izbora novega direktorja. Glede na število pozitivno ocenjenih kandidatur in precej zahtevne izborne pogoje je zanimanje za ta položaj očitno veliko. Kandidati so morali ob prijavi dokazati najmanj 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih in najmanj 4 leta delovnih izkušenj na delovnih mestih v turističnih dejavnostih. Potencialni kandidati se bodo še ta mesec predstavili svetu zavoda in strokovnemu svetu. Končno odločitev o izbiri bo sklenil svet zavoda in jo posredoval svetom občin ustanoviteljic, kjer bodo kandidata ali kandidatko potrjevali, postopek komentira Roš Kanellopulos. Upa, da ga bodo speljali čim hitreje, vsekakor pa do konca leta, ko se izteče zaposlitev sedanjemu direktorju.

Ob 8. uri

Nekdanji predsednik Bolivije Evo Morales, ki se je po lanskem državnem udaru zatekel najprej v Mehiko in nato v Argentino, se je danes iz izgnanstva vrnil v domovino. Do meje ga je pospremil argentinski predsednik Alberto Fernandez, ki naj bi Moralesu rešil življenje. Morales je namreč po izgnanstvu v Argentini preživel 11 mesecev. Ob meji ga je pričakalo več sto ljudi, ki so, da bi ga lahko pozdravili, tam čakali že od jutra. Morales se vrača po nastopu Luisa Arceja, nekdanjega ministra za gospodarstvo v svoji vladi, ki je po zmagi na predsedniški volitvah sredi oktobra na položaj zaprisegel v nedeljo. Začasna desna vlada, ki je sprožila lanskoletni državni udar, je napovedala Moralesovo aretacijo zaradi obtožb o terorizmu oziroma vodenju protivladnih protestov iz tujine. 

Samooklicani izvoljeni predsednik ZDA Joe Biden je včeraj predstavil svojo delovno skupino strokovnjakov za boj proti covidu-19. Delovna skupina bo Bidnu svetovala glede ukrepov, ki bi jih lahko ZDA sprejele, da bi zajezile pandemijo covida-19, ko bo januarja nastopil svoj predsedniški mandat. V ekipi bodo predsedujoči nekdanji generalni kirurg ZDA Vivek Murthy, ki je bil imenovan v času drugega Obamovega mandata, nekdanji komisar Uprave za hrano in zdravila, krajše FDA. David Kessler in profesorica na univerzi Yale Marcella Nunez-Smith. Kessler in Murthy sta v preteklosti ostro kritizirala mlačne odzive Donalda Trumpa na vse višje število obolelih za koronavirusno boleznijo v ZDA. V skupini bo še deset drugih članov, večina med njimi epidemioloških strokovnjakov, ki so delovali v Obamovi adminsitraciji. Na virtualnem srečanju z delovno skupino je Biden vse Američane in Američanke pozval k doslednemu nošenju zaščitnih mask. 

Izjava

Ustavno sodišče je zavrnilo predlog za začasno zadržanje odloka o začasni omejitvi gibanja v nočnih urah zaradi epidemije. V svoji utemeljitvi je zapisalo, da pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču, po katerem sme to zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice, niso izpolnjeni. Nedavno sprejeti ukrep vlade o omejitvi gibanja med 21. in 6. Uro je izpodbijal Igor Vuksanović. V pobudi je navedel, da naj bi bil takšen ukrep nesorazmeren, ker naj bi kljub izjemam in omejenosti trajanja na nočne ure predstavljal ne le omejitev gibanja, ampak, citiramo: »množičen odvzem osebne svobode oziroma nekakšen hišni pripor«.

Sklep je sodišče sprejelo s sedmimi glasovi za in dvema proti. Proti sta glasovali sodnici Dunja Jadek Pensa in Špelca Mežnar. Slednja je podala tudi odklonilno ločeno mnenje, medtem ko je sodnik Klemen Jaklič podal pritrdilno ločeno mnenje. Sodnik Jaklič je v pritrdilnem ločenem mnenju navedel, da je pobudnik Vuksanovič zaposlen kot svetovalec na ustavnem sodišču in je torej eden od akterjev znotraj procesa institucije, katere ustavna naloga je presojanje in ne vlaganje neposrednih pobud.