V Dekanih, naselju v zaledju Kopra, so krajani sredi novembra ustanovili Civilno iniciativo Dekani – ta je predvsem odgovor na nepravilnosti, ki jih opažajo ob gradnji drugega tira med Divačo in Koprom. Menijo še, da so tudi tiste nepravilnosti, ki jih odpravijo, rešene prepočasi. V najkrajšem možnem času zahtevajo srečanje s predstavniki podjetja 2TDK, ki je odgovorno za projekt. 

Gradnja drugega tira je do sedaj največji industrijski projekt, ki se ga je Slovenija lotila – tako je seveda tudi najdražji. Slovenija naj bi za projekt prispevala 510 milijonov evrov, evropski Kohezijski sklad pa je za gradnjo zagotovil še 248 milijonov evrov. Preostanek vložka, ki skupaj znaša slabo milijardo, se zagotavlja iz posojil Evropske investicijske banke, Nove ljubljanske banke in Slovenske izvozne in razvojne banke. Gradnja se je pričela že lani maja, do sedaj pa so zgradili slabih 9 kilometrov od skupno skoraj 28 kilometrov dolge trase. Na trasi dela približno 1000 delavcev turškega podjetja Yapi Merkezi, to število bodo podvojili, ko bo nastopila faza najintenzivnejše gradnje. 

Kaj točno torej moti krajane pri gradnji? Predvsem to, da je gradbišče neprimerno organizirano, kar pomeni zastoje na regionalni cesti, kjer kamioni čakajo na vstop na gradbišče – pogosto jih v koloni stoji tudi deset naenkrat. Ker gradbišče obratuje vseh 24 ur, cesta pa nima javne razsvetljave, v iniciativi menijo, da je táko ravnanje neodgovorno in nevarno za druge uporabnike omenjene ceste. Prav tako pri gradbišču ne uporabljajo primerne prometne signalizacije, ni prometnih znakov za zmanjšanje hitrosti niti opozorila o gradbišču. Težava pa ni le v signalizaciji. Člani iniciative opažajo, da na gradbišču ne izvajajo sistemskega pranja podvozij vozil, zato kamioni ustvarjajo prašenje ter puščajo blato in kamenje na cesti. Tovor na poltovornjakih v nasprotju z dogovorom ostaja nezaščiten s ponjavami, ki bi preprečile prašenje. 

Čiščenje cestišča je po navedbah krajanov nezadostno, saj naj bi čistilec odpadni material le potisnil do roba vozišča, čistilni krog pa naj bi bil manjši od dogovorjenega. Kar zadeva spor glede tovornjakov, naj bi ti tudi zavijali proti Rižani, to je smer, glede katere s krajani niso bili dogovorjeni. 

Opozarjajo tudi na hrup zaradi miniranja, ki se kljub pritožbam ni zmanjšal. Tem obtožbam se pridružujeta tudi Civilna iniciativa Katinara [katinára] in Krajevna skupnost Škofije. Glavni cilj iniciativ je zmanjšati vpliv gradnje na nižanje kakovosti življenja občanov, govorijo pa tudi o možnosti zahtevanja odškodnine zaradi vpliva gradbišča na vsakdan. Na 2TDK so vložili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki bi obsegal vso dokumentacijo v zvezi z gradnjo, izvedenimi meritvami, zapisniki nadzora in postavitvijo Telekomove bazne postaje na gradbišču. Pomoč na drugih področjih pa pričakujejo od Mestne občine Koper, predvsem v obliki pravne podpore pri gradnji plinovoda Ajdovščina–Lucija, ureditvi križišča ob gradbišču T8 Dekani in lokalne ceste ob potoku Sokolovec.

Ob 8. uri

V Peruju je vlada po nekaj dneh nasilnih protestov razglasila izredne razmere, ki bodo predvidoma trajale 30 dni. Prejšnji teden je perujski predsednik Pedro Castillo skušal razpustiti kongres, v katerem imajo večino opozicijske stranke, a je kongres prej odstavil njega. Prav danes so Castillu pripor, ki mu je bil odrejen ob aretaciji zaradi obtožb upora proti državi in zarote, podaljšali še za 48 ur. Nova predsednica, ki je zamenjala Castilla, Dina Boluarte, je že drugič skrajšala rok za predčasne volitve: te naj bi se po novi časovnici odvile decembra leta 2023. Castillovi podporniki namesto tega zahtevajo takojšnji razpis predčasnih volitev in seveda izpustitev pridržanega predsednika, ki pa je že peti predsednik države v zadnjih šestih letih. V Peruju se je včeraj začela tudi stavka, ki jo podpirajo tako organizacije avtohtonih prebivalcev kot tudi kmetov. Za zdaj je bila prekinjena železniška povezava med Cuscom in krajem Aguas Calientes, ki vodi v Machu Picchu. 

Po več kot dveh mesecih pogajanj so tri stranke v Latviji podpisale koalicijsko pogodbo. Vlado bo vodila stranka Nova enotnost, ki je na volitvah dobila 19 odstotkov glasov, iz njenih vrst pa bo tudi novi/dosedanji predsednik vlade, Krisjanis Karins. Vladi sta se pridružili še dve desni stranki: Združena Lista in Narodna Aliansa. Prednost bodo imela področja varnosti, gospodarstva, šolstva, kvalitete življenja in energetike. Koalicijsko pogodbo mora potrditi še parlament, v katerem bodoče partnerice zasedajo 54 od 100 stolčkov. 

Nova vlada je bila po šestih tednih od rezultatov volitev sestavljena tudi na Danskem, tam je predsednica vlade postala Mette Frederiksen. Vlado sestavljajo stranke Socialdemokratov, Zmernih, in Liberalcev. Nova vlada obljublja premostitev razlik med levo in desno politično opcijo, za izpolnitev svojih načrtov pa razpolagajo z devetinosemdesetimi sedeži od 179, od tega imajo 50 stolčkov Socialdemokrati. 

Ob 9. uri

Istanbulsko sodišče je župana Istanbula Ekrema Imamogluja obsodilo na dve leti in sedem mesecev zaporne kazni. Imamoglu je član republikanske stranke in je na lokalnih volitvah leta 2019 premagal kandidata, ki si ga je za vodjo najpomembnejšega mesta v državi želel predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Sodišče je Imamogluju izreklo tudi prepoved političnega delovanja, kar za zdaj pomeni, da ne bi mogel nastopiti proti Erdoğanu na predsedniških volitvah julija prihodnje leto. Imamoglujev prekršek je razžalitev članov turškega vrhovnega volilnega sveta. V obtožnici je bilo zapisano, da je leta 2019 v javnem nastopu razveljavitev prvega kroga županskih volitev v Istanbulu označil za bedasto, s tem pa užalil člane sveta. Na ponovljenih volitvah je nato prav tako zmagal. Za razžalitev javnih uslužbencev je v Turčiji najvišja zagrožena kazen pet let zapora, Imamoglujev odvetnik pa je že napovedal pritožbo zoper obsodbo, ki da je politično motivirana. Pred občino se je zbralo več sto protestnikov, ki zahtevajo izpustitev župana. 

Iran je bil zaradi uboja Mahse Amini in nasilnega poskusa obvladovanja protestov, ki so mu sledili, izključen iz Komisije Združenih narodov za položaj žensk. Glasovanje o izključitvi so predlagale Združene države Amerike. Rusija je kot ena izmed tesnejših zaveznic Irana zahtevala presojanje pravniške ekipe Združenih narodov o pooblastilih Ekonomskega in socialnega sveta, pod okrilje katerega spada komisija, za odvzem glasu državi. Glede okoliščin glasovanja so predstavniki mnogih držav imeli zadržke, saj je bil predlog za glasovanje o izključitvi podan v zadnjem trenutku, brez možnosti za milejše ukrepe.

Vir slike