Britoff ekvadorskega aktivista

Britoff ekvadorskega aktivista

Aktualno-politična novica

SEDMA

Grški anarhist Nikos Romanos, ki je v zaporu zaradi ropa, je končal gladovno stavko. Gladovna stavka je trajala 31 dni, včeraj, tik pred izpolnitvijo zahtev, pa je prenehal tudi z vnašanjem tekočin. S to obliko protesta si je prizadeval za dovoljenje, da bi obiskoval študij na atenski univerzi, kar mu bo sedaj z elektronskim oddajnikom tudi omogočeno. Romanos je bil na 16 let zaporne kazni obsojen zaradi ropa banke, kar je med grškimi levičarskimi skupinami relativno pogosta praksa. Je pa tudi prijatelj Alexandrosa Grigoropoulosa, ki je 6. decembra 2008 pod policijskimi streli umrl v Romanosovem naročju, kar je sprožilo množične proteste proti režimu. Zaradi vsega naštetega je v zadnjih tednih dobil status mučenika, levičarske skupine v Grčiji in Evropi pa so organizirale mnoge solidarnostne shode.

 

Greenpeace se je opravičil za morebitni moralni prestopek, ki bi ga lahko prebivalci Peruja in perujska vlada razbrali iz akcije, ki jo je skupina ta teden izvedla ob začetku okoljske konference v Limi. Z razvitjem transparentov ob 1500 let starem, na tleh upodobljenem kolibriju so namreč poškodovali starodavno umetnino, ki jo je sicer možno obiskati le s posebnim dovoljenjem in v posebni obutvi, ki na tleh ne pušča odtisov. Okoljevarstveni aktivisti so se na to pravilo požvižgali, zaradi česar perujska vlada zahteva identiteto 20 aktivistov in šest let zapora zanje, Greenpeace pa upa, da bodo svoja dejanja lahko perujski vladi razložili.

 

V irski prestolnici Dublin se je na ulicah zbralo okoli 100.000 protestnikov, ki nasprotujejo vladnim načrtom glede uvedbe plačila za vodo. Zaradi močnega nasprotovanja javnosti in rasti podpore konkurenčnim strankam je sicer irska vlada prvotne načrte že revidirala in sedaj predlaga uvedbo plačila dobrega evra na teden za enočlansko gospodinjstvo in treh evrov za veččlansko. Plačilo res ni veliko, vendar pa ga Irci vidijo predvsem v kontekstu vladnih varčevalnih ukrepov in prenašanja bremena krize na davkoplačevalce, zato nekateri levičarski poslanci že pozivajo k državljanski nepokorščini, ki se ima zgoditi aprila, ko se obetajo prve položnice.

 

OSMA

V Ekvadorju je bil pred dnevi ubit okoljski aktivist José Isidro Tendetza Antún. Gre za staroselskega voditelja, ki je bil pogrešan od 28. novembra dalje, sedaj pa so ga našli zvezanega in zakopanega. Okrog možnih razlag njegove ugrabitve in smrti se pojavlja mnogo zgodb, najbolj sprejeta razlaga med aktivisti pa je, da je Tendetza Antún z življenjem plačal svoje nasprotovanje novemu rudarskemu projektu s Kitajsko. Projekt predvideva pridobivanje bakra, zlata in srebra, uničenih pa bo 10.000 hektarjev gozda. Zaloge bakra, ki se zaenkrat še skrivajo pod zemljo, naj bi bile med največjimi na svetu, v primeru popolne izrabe pa bi tamkajšnje rudarstvo proizvedlo 2,9 milijona ton bakra.

Kitajskemu rudarjenju v regiji Cordillera del Condor je nasprotoval, ker je to območje izjemno pomembno zaradi biodiverzitete, ki pa je zaradi velikih projektov izkopavanja ogrožena. Ocena vpliva na okolje je pokazala, da bo projekt pomenil izumrtje treh različnih vrst žab in enega kuščarja, poleg tega pa skupnosti opozarjajo na možnost onesnaženja vodnih virov. Poleg negativnih vplivov na okolje aktivisti opozarjajo tudi na dejstvo, da imajo multinacionalke bolj ali manj prost vstop v državo, pri delovanju pa jih podpirajo državne institucije in jim zagotavljajo absolutno zaščito. Pri tem se masovno kršijo pravice prebivalsta na območjih, kjer ta podjetja delujejo, to pa so pogosto staroselske skupnosti. V primeru omenjenega kitajskega projekta gre za ljudstvo Shuar, drugo največjo staroselsko skupnost v Ekvadorju, kateri je pripadal tudi ubiti Tendetza Antún.

Tendetza Antún je bil bivši predsednik skupnosti ljudstva Shuar v Zamori, ves čas močno vpleten v organiziranje upora proti projektom mednarodnih korporacij. Aktivisti pravijo, da država aktivno sodeluje v prikrivanju pravih vzrokov za zločine nad prebivalstvom, in sicer za to koristi pomoč policije in sodstva. Staroselski voditelji bojev proti uničevanju okolja so na sploh izjemno ogroženi v latinskoameriških državah. Letos so bili v Peruju že ubiti štirje ljudje, in sicer zaradi nasprotovanja ilegalnemu sekanju dreves na njihovi zemlji.

Tendetza Antún naj bi drugega decembra odpotoval na okoljska pogajanja v Limo, kjer je želel na tribunalu, organiziranem s strani nevladnih organizacij, vložiti tožbo proti rudarskemu projektu. V Peruju je trenutno poleg voditeljev držav na uradnem delu srečanja zbranih tudi več tisoč aktivistov, vključno s staroselci, sindikalisti, študenti in organizacijami za pravice žensk. Vsi so se v Limi zbrali, da zahtevajo ne le delovanje držav proti podnebnim spremembam, ampak predvsem pravičnost in spoštovanje človekovih pravic okoljskih aktivistov.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.