Tehno

Drugi četrtkov kot običajno namenjamo visoki tehnologiji, ta pa je velik biznis. Prihod pete generacije mobilnih omrežij ne povzroča glavobola zgolj ptičem, pojočim majorjem in drugim nesrečnikom, ki so se znašli na muhi rodbine Rockefeller, ampak tudi in morda predvsem finančnikom v telekomunikacijskih podjetjih.

Smo namreč na vrhuncu dražb novih radijskih frekvenc, ki jih morajo lastniki mobilnih omrežij pridobiti, da bi lahko svojim uporabnikom ponudili nove zmogljivosti tehnologije 5G. Enako kot za pridobitev frekvence za oddajanje radijske postaje je namreč treba pravico za uporabo frekvenc, na katerih deluje omrežje mobilnih komunikacij, kupiti od države, ki s spektrom razpolaga kot z javno lastnino. Države frekvenčne pasove, ki so po mednarodnih standardih namenjeni za mobilna omrežja, razdelijo na ožje segmente, ki jih nato ponudijo na dražbi. Te dražbe trenutno potekajo povsod po svetu in nekatere med njimi so se izkazale kot izredno drage za telekomunikacijska podjetja.

Nekaj evropskih držav je že opravilo prve dražbe novih frekvenc in večina od njih je presegla pričakovanja. V Nemčiji so telekomunikacijski operaterji na primer plačali 6,5 milijarde evrov.

Še veliko dražja pa je bila dražba ameriških frekvenc. Ta je potekala pred enim mesecem, uradni rezultati pa so bili objavljeni ta teden. Skupno je ameriška vlada za frekvence iztržila kar 67 milijard evrov, kar je na primer enako približno eni desetini proračuna Pentagona. Veliko večino frekvenc sta pokupila največja ponudnika Verizon in AT&T, ki sta plačala 38 in 20 milijard evrov.

Tudi za ameriške razmere so to zelo visoke vsote, zaradi katerih se bodo morala podjetja precej zadolžiti. Vprašanje je torej, kako bodo lahko poplačala to investicijo, ki pa še zdaleč ni edina. Postaviti je treba namreč še fizično komponento omrežja 5G, se pravi oddajnike, vozlišča in drugo mrežno opremo. Mreža oddajnikov 5G mora biti poleg tega precej bolj gosta kot obstoječa. Višje frekvence novega omrežja namreč omogočajo prenos večje količine podatkov, a imajo zato precej krajši doseg. Za izpolnitev polnega potenciala omrežja 5G se predvideva, da bodo morali biti oddajniki med seboj oddaljeni zgolj okoli 500 metrov, zato je tako omrežje realistično pričakovati zgolj v urbanih centrih.

Ob visokih cenah, ki jih je dosegla ameriška dražba frekvenc, se je zato treba vprašati, ali je v bilancah ponudnikov mobilnih storitev še ostalo dovolj kapitala za takšne investicije ali pa je dražba telekomunikacijska podjetja tako izčrpala, da bo zaradi tega novo omrežje 5G manj zmogljivo in pokrilo manj uporabnikov.

Ameriški ponudniki so do sedaj sicer zelo agresivno gradili novo omrežje. Do omrežja 5G naj bi sedaj imele dostop že tri četrtine Američanov, medtem ko lahko tak signal na svoje telefone ujame zgolj slaba četrtina Evropejcev. Do sedaj postavljeno omrežje 5G sicer uporablja zgolj že obstoječe frekvence in ne omogoča bistveno višje hitrosti prenosa podatkov kot omrežje LTE. Resnična prenova omrežij mobilne telefonije se šele začenja in vprašanje je, ali bodo telekomunikacijska podjetja zmožna in pripravljena izpeljati potrebne investicije, če bodo tako drago plačala svoje frekvence.

Pred približno 20 leti ob prihodu mobilnih omrežij tretje generacije se je to namreč zgodilo v Evropi, ki je bila z naskokom vodilna v predhodni generaciji mobilnih omrežij, ki smo jo poznali pod kratico GSM. Tudi zaradi dražb frekvenc, ki so v državne proračune prinesle okoli 100 milijard evrov, so podjetja zavlačevala s posodabljanjem omrežij.

Za konec še situacija doma. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve je prijave na dražbo novih frekvenc sprejemala do sredine februarja, sama dražba pa bo potekala ta ali prihodnji mesec. Skupna izklicna cena šestih frekvenčnih pasov je 69 milijonov evrov.

Novice

V Mjanmaru je bilo v streljanju policije na protestnike ubitih najmanj 38 ljudi, kar je največ od državnega udara. V protestih proti vojaški vladi, ki je 1. februarja z oblasti vrgla predsednico vlade Aung San Su Či, je do sedaj umrlo že več kot 50 ljudi. Kot so povedali udeleženci, naj bi tokrat policija nediskriminatorno streljala na udeležence protestov s pravimi naboji. Boj za oblast v Mjanmaru se bije tudi v New Yorku. Predstavnik te države v Organizaciji združenih narodov Kjav Moe Tun se je namreč javno izrekel proti vojaški oblasti. Zunanje ministrstvo ga je nato razrešilo s položaja in imenovalo njegovega naslednika, a Kjav vztraja, da ga ta vlada ne more razrešiti.

Znani so uradni rezultati parlamentarnih volitev na Kosovu. Stranka Vetëvendosje je osvojila 58 sedežev v 120-članskem parlamentu. Do sedaj vladni stranki LDK in PDK sta dobili zgolj 19 oziroma 12 sedežev, skoraj polovico manj kot na zadnjih volitvah leta 2019. Vetëvendosje bo po napovedih tako vladno koalicijo sklenila samo s predstavniki manjšin, ki imajo po kosovski ustavi zagotovljenih 20 sedežev in morajo biti vključeni v vladno koalicijo. Največja med njimi je Srbska lista, ki je dobila vseh deset poslanskih sedežev, namenjenih Srbom.

Vlada je sprejela sklep o ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve. Ta bo imel svoje prostore na Roški cesti, in sicer v stavbi, kjer ima prostore tudi Arhiv Republike Slovenije. Projektu so za zdaj namenili štiri milijone evrov. Njegov direktor ima lahko še pomočnika, ker pa zavod ne bo imel strokovnega sveta, bo moral imeti zaposlenih manj kot dvajset ljudi. Nejasno ostaja vprašanje, kateri predmeti bodo v zbirki muzeja, saj predmete, relevantne za to obdobje, že hrani Muzej novejše zgodovine, ki zaenkrat še ni sporočil, ali se namerava odreči delu svoje zbirke.