Ob 10-ih: Novice iz Evropskega parlamenta

Po preteklem tednu se znova vračamo k rubriki novic iz Evropskega parlamenta.

Največ prahu v Evropskem parlamentu je v zadnjem tednu zagotovo dvignila Madžarska. Najprej se je v začetku tedna zvrstil obisk predsednika Srednjeevropske univerze, z angleško kratico CEU, Michaela Ignatieffa. Ignatieff, ki je predhodno deloval kot vodja kanadske Liberalne stranke, je v torek nagovoril Evropski parlament v iskanju zaščite univerze pred zaprtjem. Srednjeevropski univerzi sodeč po novem osnutku zakona vlade madžarskega premiera Viktorja Orbana sledi zaprtje. Ignatieff je parlament nagovoril z naslednjimi besedami:

Izjava

Poslanci Evropskega parlamenta so se glede osnutka visokošolskega zakona zedinili, da je nezdružljiv z demokratičnimi vrednotami Evropske unije in da spodkopava akademsko svobodo. Naslednji dan je Evropska komisija proti Madžarski sprožila pravni postopek, kot je to napovedal podpredsednik Evropske komisije Valdis Domrovskis. Nekoliko manj dramatično pa lahko ukrep okličemo za pisni opomin oziroma prvi postopkovni korak za ugotavljanje kršitev, pri čemer je Evropska komisija Madžarski odredila mesec dni časa za odgovor. Le nekaj ur po poslanem opominu je v prostore Evropskega parlamenta vstopil madžarski premier Viktor Orban, ki so ga pričakali burni očitki poslancev Evropskega parlamenta. Ti so bili poleg nasprotovanja madžarskemu osnutku visokošolskega zakona usmerjeni tudi k negaciji številnih protievropskih izjav Orbanove stranke Fidesz. Stalno prisotno pa je bilo tudi vprašanje migrantske politike na Madžarskem.

Vendar se v preteklem tednu niso vsa vprašanja Evropskega parlamenta vrtela le okrog Madžarske. Evropski parlament je s Svetom Evropske unije v sredo sklenil dogovor o zavarovanju oskrbe plina. Dogovor zadeva drugi del sprejemanja zakona, po katerem sodeč bodo evropske države dolžne priskočiti na pomoč članici, ki bi trpela energetski primanjkljaj. S tako imenovanim »solidarnostnim mehanizmom« bodo države Evropske unije dolžne pomagati drugim članicam, ki v primeru energetske krize ne bodo zmožne s plinom oskrbovati svojih najobčutljivejših odjemalcev. To so predvsem bolnišnice in zasebna gospodinjstva.

Evropski Odbor za kulturo in izobraževanje pa je predlagal nabor ukrepov za zaščito otrok pred nevarnimi spletnimi vsebinami. Predlagani ukrepi zadevajo predvsem spletne platforme za deljenje video posnetkov. Odbor si tako prizadeva za vzpostavitev učinkovitejših mehanizmov, prek katerih bodo spletne platforme uspešneje odkrivale in nato cenzurirale škodljive vsebine. Tako naj bi z vseh spletnih video kanalov, ki so večinsko namenjeni otrokom, odstranili tiste vsebine, ki oglašujejo alkohol in tobačne izdelke. Hkrati pa je odbor za kulturo pozval tudi k uvedbi kvote evropskih del na vseh video platformah na zahtevo. Evropska komisija je pri omenjenem vprašanju predhodno predlagala uvedbo kvote za 20 odstotkov vsebin evropskega porekla, medtem ko odbor za kulturo in izobraževanje poziva k zvišanju te kvote na 30 odstotkov.

Evropski parlament je v resoluciji, glede katere je 450 poslancev glasovalo za in 35 proti, strogo obsodil represijo, ki jo venezuelske varnostne službe izvajajo nad protestniki. V zadnjih protestih je namreč umrlo 20 oseb, medtem ko je število poškodovanih bistveno višje. Venezuelsko oblast je Evropski parlament med drugim pozval tudi k osvoboditvi političnih zapornikov in k sprejetju humanitarne pomoči iz tujine.

Evropska komisija pa je Sloveniji napovedala sodni postopek pred Sodiščem Evropske unije zaradi nedoslednega zmanjšanja in sanacije nezakonitih odlagališč. Slovenija bi morala sodeč po dogovoru zapreti in sanirati občinska ter industrijska odlagališča že do leta 2009. Zaradi počasnega napredka je država lani od Komisije prejela drugi opomin, ki je opozarjal na ureditev 35 nenadzorovanih odlagališč. Temu pa je tokrat sledila napoved sodnega postopka.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje, in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.

Ob 8-ih: 

V makedonski parlament je v znak nasprotovanja izidu volitev za predsednika parlamenta vdrla skupina podpornikov stranke VMRO-DPMNE. Makedonski parlament je po večmesečnem nestabilnem političnem stanju določil novega predsednika parlamenta Talata Džaferija. Na volitvah, ki sprva sploh niso bile na dnevnem redu, so Albanca Džaferija izvolili poslanci socialdemokratov Zorana Zaeva in albanska manjšina. To pa je razburilo stranko VMRO-DPMNE, na čelu katere je nekdanji premier Nikola Gruevski, ki je nepričakovane volitve označila za državni udar. V pretepu, ki je vzniknil med pripadniki VMRO-DPMNE in podporniki Zaeva, je bilo poškodovanih več ljudi. Med drugim naj bi bila poškodovana tudi Zaev in vodja Zavezništva za Albance ZijAdin Sela.

Mednarodna nogometna zveza FIFA pa je zaradi neprimernih vzklikov in drugega motečega ali žaljivega vedenja navijačev izdala denarne kazni Braziliji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Albaniji in številnim drugim nogometnim zvezam. Zneski kazni se gibljejo med 10 in 30 tisoč evri, medtem ko bo morala albanska nogometna zveza za kazen odšteti kar 92 tisoč evrov.

Francosko prizivno sodišče v Colmarju je danes brez utemeljitve zavrnilo izročitev RAmuša Haradinaja Srbiji. Bivšega kosovskega premierja in haaškega obtoženca so francoske oblasti prijele v začetku januarja na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je pred trinajstimi leti izdala Srbija. Na podlagi slednje je bil Haradinaj leta 2015 za kratek čas pridržan tudi v Sloveniji. Srbski premier Vučić je po odločitvi sodišča v Colmarju sklical izredno sejo srbske vlade.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.