Evropski parlament

Bruselj bo končno postal sedež za načrtovanje vojaških operacij držav članic Evropske unije. Vseh 28 zunanjih in obrambnih ministrov Evropske unije, članov Evropskega sveta, je dalo podporo ustanovitvi skupnega vojaškega sedeža. Na sedežu v Bruslju bodo lahko države članice skupaj načrtovale in koordinirale vojaške misije, a zaenkrat zgolj tiste, katerih namen je urjenje lokalnih sil. Tako bodo države lahko koordinirale sodelovanje pri urjenje sil v Somaliji, Maliju in Centralni afriški republiki, a še ne bodo organizirale skupne obrambe Evropske unije. V Somaliji devet članic Evropske unije, med drugim tudi Nemčija, lokalne specialne sile uri od leta 2010, zadnje 3 leta v državi sami, poprej je urjenje namreč potekalo v sosednji Ugandi.

A vrnimo se k samemu skupnemu vojaškemu sedežu. Med najglasnejšimi podpornicami skupnega vojaškega centra, ki se bo imenoval Military Planning and Conduct Capability, je Nemčija, medtem ko ideji nasprotujejo predvsem vzhodne države EU. Ideja o skupni obrambi meja Evropske unije ni nova, a jo je spodbudil odnos predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je bil do zveze NATO večkrat kritičen. Članice EU si zato želijo, da bi del obrambe Evrope prišlo pod okrilje Evropske unije same, da se slednji ne bi bilo treba zanašati na Severno-atlantsko zvezo.

Unija je prvo omembe vredno idejo o skupni obrambi dobila v letih Hladne vojne, a je koncept večnacionalne, evropske obrambne skupnosti zavrnila Francija. Maastrichtska pogodba je  varnost in zunanje zadeve Evropske unije leta 1992 uradno postavila v skupen blok. Skupni vojaški center je dosedaj trčil predvsem ob skepticizem glede nacionalne suverenosti in preferiranje lokalnih vojaških kompleksov.

Oblikovanju vojaškega centra pa je nasprotovala tudi Velika Britanija, zato je referendum o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije zgolj pospešil ustanavljanje vojaškega centra. Nekaj dni po referendumu sta Francija in Nemčija skupaj objavili podporo vojaškemu centru. Sredi novembra je visoka diplomatinja Federica Mogherini objavila varnostni načrt za Evropsko unijo, ki je med drugim predvidel revizijo kapacitet za skupne vojaške operacije članic Evropske unije. Dva tedna kasneje je Evropska komisija objavila Načrt za obrambo Evropske unije, po katerem bo EU letno namenila 25 milijonov evrov za raziskave obrambe supranacionalne tvorbe.

V ponedeljek sprejeta odločitev tako delno uresničuje načrt Mogherinijeve. The Military Planning and Conduct Capability se bo nahajal v prostorih vojaškega osebja Evropske unije, katerih vodja, Finec Esa Pulkkinen, bo predsedoval tudi novo oblikovanemu centru. Njegov naziv pa zaenkrat ne bo poveljnik, ampak direktor, odločitev, ki piha na dušo članicam, ki ideji o skupni vojski EU najbolj nasprotujejo. Velika Britanija, članica v odhodu, je prav tako podprla vojaški center. Evropska komisija že razmišlja o oblikovanju t.i. stalnega strukturnega sodelovanja, ki bi članicam, ki bi si želele močnejšega sodelovanja, omogočalo, da sodelujejo preko z vsemi članicami dogovorjenimi načini. Tej ideji sta podporo že izrekli Nemčija in Francija, medtem ko ji članice Višegradske skupine nasprotujejo. Kakršna koli podobnost s scenarijem več hitrostne Evropske unije je seveda zgolj naključna.

Razkol med vzhodnih in zahodnim blokom Evropske unije pa se kaže tudi v zadnjem predlogu evroposlancev štirih članic, ki zahtevajo, da so otroški dodatki nižji za otroke, ki živijo v drugih državah. Te štiri države članice so Nemčija, Danska, Avstrija in Irska, nasproti pa jim čisto nepričakovano stojijo članice Višegradske skupine, Slovenija, Italija, Latvija ter Estonija. Irski minister za socialno zaščito, Leo Varadkar, je kot zadnji izmed štirih omenjenih predstavnikov dal podporo načrtu, ki bi na ravni Evropske unije identificiral otroke, ki prejemajo otroške dodatke drugih držav članic. Poprej omenjene štiri države zahtevajo, da bi bil otroški dodatek nižji za otroke, živeče v državah, kjer so stroški bivanja nižji kot v izvorni državi.

Ponovno pa se moramo vrniti k brexitu. Ministri omenjene četvorke se namreč sklicujejo na ponudbo, ki jo je Veliki Britaniji ponudila Evropska unija, preden so se Britanci odločili za izstop. Ta dogovor naj bi ugodil prav tej zahtevi Britancev, Evropska unija pa je s ponudbo želela Veliki Britaniji dokazati, da je znižanje raznoterih socialnih izdatkov legalno možno, četudi diskriminira nekatere države.

Večina otrok, ki živi v tujini, a prejema nemško visoke dodatke, živi na Poljskem, Hrvaškem, v Bolgariji in Romuniji. Avstrijske dodatke prejme 31 tisoč otrok, ki živi na Madžarskem, 29 tisoč na Slovaškem in 18 tisoč na Poljskem. Najnižja vsota, ki jo družina v Nemčiji dobi za skrb za enega otroka, je 192 evrov, vsota pa se po prvem otroku poviša. Avstrija za enak dodatek nameni približno 111 evrov mesečno, Irska pa za vsakega otroka nameni 140 evrov. Danci medtem razlikujejo med dojenčki, otroci in najstniki - dojenčki, mlajši od dveh let, so vredni 200€ mesečno, najstniki pa zgolj 41 evrov.

Po drugi strani pa Poljska za otroka mesečno nameni občutno nižjo vsoto, 22 evrov za otroke in 31 evrov za otroke, ki so stari med 18 in 24 let. Trenutni zakon Evropske unije veleva, da lahko državljani Evropske unije prejemajo dodatke države članic, v kateri živijo in delajo. Zahtevam Nemčije, Irske, Danske in Avstrije zaenkrat ne popušča Evropska komisarka za socialne zadeve Marianne Thyssen. Če članicam ne bo uspelo na transnacionalni ravni, pa bodo podobno zahtevale na nacionalni.

Avstrijska ministrica za družino bo aprila objavila novelo zakona, po katerem bo Avstrija znižala socialne prispevke za družine, ki imajo otroke v državah, kjer so ti prispevki nižji kot v Avstriji. Tudi nemški finančni minister Wolfgang Schauble načrtuje podoben ukrep, a se tudi na evropski ravni ne bo vdal brez boja, saj je z ostalimi tremi državami že opozoril, da bo, če njihov predlog ne bo sprejet, blokiral širšo socialno reformo, ki jo pripravlja komisarka za socialne pravice.

Nadaljujemo z vizami. Odbor Evropskega parlamenta za civilne svoboščine, pravo in notranje zadeve je podprl osnutek zakonodaje, ki ukrajinskim državljanom omogoča vstop v Evropsko unijo brez vize. 39 članov odbora je glasovalo za, štirje so bili proti in en član se je glasovanja vzdržal. Zakonodajna časovnica veleva, da bo o liberalizaciji potovanj za državljane Ukrajine Evropski parlament odločal na plenarni seji 5. aprila. Če bo Evropski parlament zakonodajo podprl, bo o tem maja glasoval še Svet Evropske unije.

Če bo tudi slednji dal svojo podporo, bodo Ukrajinci lahko v Evropsko unijo brez vize potovali že junija letos, a pod določenimi pogoji. Ukrajinci bodo brez vize lahko potovali, če bodo imeli biometrični potni list, potovali pa bodo lahko 90 dni znotraj 180-dnevnega intervala. Vstopali bodo lahko v vse države članice razen na Irsko in v Veliko Britanijo, vseeno pa zgolj na podlagi liberalizacije potovanja ne bodo imeli dovoljenja za delo v Evropski uniji.

Liberalizacije potovanja z vizami pa si bodo kmalu želeli državljani Združenih držav Amerike. Evroposlanci so namreč izglasovali, da mora Evropska komisija v roku dveh mesecev državljanom ZDA prepovedati potovanje v Evropsko unijo brez vize. Razlog za tako glasovanje pa tiči v pomanjkanju recipročnosti. Združene države Amerike namreč 5 državam članicam Evropske unije ne omogočajo vstopa v državo brez vize. Te države so Hrvaška, Poljska, Ciper, Bolgarija in Romunija. Evropska komisija se je po glasovanju izrekla, da za določen čas suspendira potovanje brez viz državljanom ZDA.  Sledijo pogajanja, a zdi se, da bi za Evropsko unijo zadostoval že znak namere vključitve teh petih držav med ostale države članice, katerih državljani lahko v Združene države potujejo brez vize. Tako je namreč storila Kanada, ki vstop v državo brez vize prepoveduje državljanom Bolgarije in Romunije, a je dejala, da namerava s 1. decembrom 2017 pogoje za vstop v državo sprostiti.

Današnji evropski Britoff pa zaključujemo s seksističnim izpadom poljskega evroposlanca Janusza Korwin-Mikka, ki je v Evropskem parlamentu dejal, da si ženske zaradi svoje inherentne, naravne manjvrednosti zaslužijo nižje plače. To je zgolj eden v vrsti rasističnih in seksističnih izpadov poljskega evroposlanca. Dogodki naj bi se ponavljali, saj Evropski parlament nima orodja, s čimer bi tovrstne izpade kaznoval. Podpredsednik Evropskega parlamenta Ramon Luis Valcarcel iz Evropske ljudske stranke se je zavzel za vpeljavo mehanizma, ki bi evroposlance prekinil med govorom in jim vzel besedo. Med razlogi za uvedbo sistema cenzure govorov je navedel tako desničarske ter levičarske skrajneže, pri slednjih pa je izpostavil španske, ki naj bi blatili ugled Španije.

Ob 8.05

Jutranje novice tematsko začenjamo v evropskih institucijah. Poljak Donald Tusk bo še naprej vodil Evropski svet, potem ko so ga člani institucije z veliko večino podprli in mu zaupali dve in polletni mandat. Kandidaturi nekdanjega poljskega premiera je nasprotovala prav Poljska, njen zunanji minister pa je po izvolitvi Tuska dejal, da Evropska unija deluje po diktatu Nemčije. Poljska je potrdila, da bo v odgovor blokirala izjavo vrha EU, ki bi nakazala politiko Evropske unije na področjih migracije, ekonomske rasti in zahodnega Balkana.

Južnokorejska predsednica Park Geun-hye je uradno postala prva predsednica z juga Korejskega polotoka, ki so jo poslanci odstavili s položaja. Ustavno sodišče se je izreklo v podporo legalnosti parlamentarnega glasovanja južnokorejskega parlamenta in tako dokončno odstavilo bivšo predsednico, ki je obtožena korupcije in zlorabe položaje. Z odločitvijo Ustavnega sodišča je predsednica nemudoma izgubila imuniteto, tako da se pravni postopki proti njej lahko začnejo.

Pravno legalna pa je tudi odpoved, ki jo je dobila nekdanja slovenska veleposlanica v Sarajevu. Ob ponovnem odločanju o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru Nataše Vodušek se je namreč tako odločilo delovno sodišče. Spomnimo, da je Nataša Vodušek kot veleposlanica leta 2008 vinjena povzročila hudo prometno nesrečo, posledično pa je bila obsojena na leto dni zapora. Kazen je začela prestajati junija 2013, nekaj dni prej pa ji je Ministrstvo za zunanje zadeve poslalo sklep za izredno odpoved delovnega razmerja.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.