Tehno

V drugem BritOFFu govorimo o tehnologiji, problem z njo pa je, da gre za velik biznis. Tudi če ni legalen. Danes o hekerskem napadu na cevovod Colonial, ki je jugovzhodni del ZDA pognal v panično kupovanje bencina v vrečkah.

Pojasnimo najprej, kaj in kdo so Colonial Pipeline, ki so bili pred dobrim tednom tarča izsiljevalskega hekerskega napada. Gre za podjetje, ki ima v lasti cevovodni sistem, ki sega od Houstona v Teksasu, središča ameriške naftne industrije, in se konča v newyorškem pristanišču. Posebnost cevovoda je v tem, da je namenjen prevozu naftnih derivatov, ne pa surove nafte. Sistem sestavljata dve glavni cevi s številnimi stranskimi kraki. Po eni cevi teče bencin, po drugi pa dizelsko gorivo, kurilno olje in kerozin za letala. Zaradi prenašanja različnih goriv ima cevovod precej napreden sistem ventilov. Cevovod prenaša približno polovico goriva, ki se porabi na ameriški vzhodni obali, od njega pa so najbolj odvisne države na jugozahodu, kot so Georgia, Južna in Severna Karolina.

Tarča hekerjev je bil računalniški sistem za izdajaje računov podjetja Colonial. Čeprav je podjetje na začetku namigovalo, da so cevovod ustavili zaradi bojazni, da bi hekerji prek njihovih računalniških sistemov vdrli tudi v nadzorni sistem cevovoda, pa je sedaj jasno, da je Colonial pretok goriv ustavil, ker so se bali, da ne bodo mogli izdati računov. Ustavitev cevovoda je povzročila panično kupovanje bencina v več zveznih državah, tudi tistih, ki za dobave niso odvisne od tega cevovoda. Ameriški prvinski strah pred tem, da bi bencina zmanjkalo, ljudi ni pognal le v polnjenje avtomobilskih rezervoarjev, ampak velikokrat v polnjenje vseh mogočih posod, ki bi le lahko držale dragoceno vnetljivo tekočino svobode.

Za napad je bila odgovorna hekerska skupina DarkSide, pri čemer je hekerska skupina nekoliko zavajajoč pojem. DarkSide namreč deluje - oziroma je delovala, saj je pred dnevni naznanila razpustitev - kot ponudnica izsiljevalskih hekerskih storitev. Ponujala je tako imenovani RaaS - Ransom as a service [re aj aj es], kar je poimenovanje, ki se zgleduje po podobnih kraticah pri ponudnikih IT [aj ti] storitev. Njihov poslovni model je franšizni, podobno kot recimo pri McDonald'su, ki je razvil big mac, prodajo in upravljanje restavracij pa prepušča drugim. Izvedbo napadov ponavadi prepustijo drugim skupinam, sami pa dobijo četrtino zaslužka. To v močno komercializiranem svetu izsiljevalskih hekerskih napadov ni redko. Skupine se specializirajo za različne naloge in med seboj sodelujejo. Tako ni čisto jasno, kdo je dejansko izvedel napad ali kdo ga je naročil. Videti pa je, da je kriptovalutna denarnica, s katero naj bi upravljal DarkSide, od podjetja Colonial prejela slabe tri milijone evrov v bitcoinih. Podjetje je kmalu zatem začelo z običajnim poslovanjem.

Skupina DarkSide se je pojavila lani in je imela do nedavnega tudi zgledno urejeno spletno stran, kjer so oglaševali, da so “... nov produkt na trgu, kar pa ne pomeni, da smo neizkušeni. DarkSide smo ustvarili, ker nismo našli popolnega produkta za nas. Zdaj ga imamo!” Zapisali so še, da ne napadajo vladnih in izobraževalnih institucij, nevladnega sektorja, zdravstvenega sektorja, podjetij, ki sodelujejo pri razvoju in distribuciji cepiva proti novemu koronavirusu, in mrliških podjetij.

DarkSide deluje iz vzhodne Evrope, zaradi česar so seveda ameriški mediji in famozni neimenovani viri v Washingtonu začeli špekulirati o vpletenosti Kremlja, a za zdaj o vlogi ruske vlade ni trdnih dokazov. DarkSide je precej poslovno usmerjena organizacija, ki ji je pozornost medijev in ameriške države prinesla več težav kot koristi. V objavi so povedali, da so apolitična organizacija, katere cilj je zgolj zaslužek in ne povzročanje problemov v družbi. Napovedali so tudi, da bodo uvedli dodatne varovalke in preglede podjetij, ki jih želijo napasti njihovi partnerji, da bi se izognili nepotrebni obči škodi.

Novice

Okrožno sodišče v Haagu je odločilo, da mora angleško-nizozemsko podjetje Royal Dutch Shell do leta 2030 zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida za 45 odstotkov glede na leto 2019. Sodni spor je sprožila okoljevarstvena skupina Prijatelj Zemlje in bo podjetje, ki je drugo največje naftno podjetje na svetu takoj za saudskim Aramcom [arAmkom], prisilila, da zmanjša izpuste toplogrednih plinov veliko hitreje, kot je načrtovalo do sedaj. Sodba zadeva zgolj izpuste, ki jih Shell povzroči pri svojem delovanju, ne pa izpustov nafte in plina, ki ju pridobi. Shell povzroči za 2 milijardi ton izpustov toplogrednih plinov ali toliko kot Malta.

 

Ameriški predsednik Joe Biden je varnostnim službam naročil, naj podrobneje preiščejo izvor novega koronavirusa. Kot je povedal, so različne ameriške agencije do sedaj mnenja, da sta možna razloga dva. Bodisi da je virus prešel z živali - najverjetneje netopirjev - na človeka ali pa je ušel iz kitajskih laboratorijev. Vsaj za zdaj ameriški mediji Bidna še niso obtožili hujskaštva in izpodbijanja teorij zarote, kot so njegovega predhodnika Donalda Trumpa, ki je trdil podobno, da je koronavirus nastal v kitajskih raziskovalnih laboratorijih.

 

Poslanci v državnem zboru niso podprli ustavne obtožbe proti predsedniku vlade Janezu Janši. Za je glasovalo 42 poslancev iz vrst LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a ter štirje nepovezani poslanci. Proti je bilo 44 članov koalicijskih strank, SNS-a DeSUS-a in manjšinska poslanca. Franc Jurša iz DeSUS-a pa je bil vzdržan. Pred tem je državni zbor zavrnil tudi predlog, da bi pozvali predsednika republike Boruta Pahorja, naj se opredeli do ustavne obtožbe. Utemeljitev pobudnikov ustavne obtožbe - stranke LMŠ - je bil očitek, da vlada decembra lani ni izkoristila vseh možnosti za naročilo največjega možnega števila cepiv proizvajalca Pfizer in da je s tem kršila pravico ljudi do zdravstvenega varstva, kot jo določa 51. člen ustave. Po pričakovanjih so obtožbe o odgovornosti za številne smrti po parlamentu letele kot čebele po panju, a za razliko od trenda nedavnih interpelacij so se poslanci razšli relativno zgodaj, še pred deveto uro.