Britoff kanadskega zakona 78

Britoff kanadskega zakona 78

Aktualno-politična novica
24. 5. 2012 - 10.05
 / BritOFF

SEDMA

 

Začenjamo s Kanado. V Montrealu v kanadski provinci Quebec se je včeraj na ulici po nekaterih informacijah zbralo več kot 300.000 protestnikov. Od študentov in delavcev do upokojencev. Glavni razlog za tako množično zborovanje je prejšnji teden sprejet tako imenovan zakon 78. Sprejel ga je quebeški parlament in je zelo radikalen odgovor na že več mesecev trajajoče upore študentov proti zvišanju šolnin. Novi zakon prepoveduje kakršnakoli zborovanja in demonstracije na ali v bližini fakultet ter kjerkoli v Quebecu brez vnaprejšnjega dovoljenja iz strani policije. Omejuje pa tudi pravico do stavke zaposlenim v šolstvo.

 

Protest v Kanadi je bil glede na zakon 78 ilegalen, vendar sankcij iz tega naslova seveda ni moglo biti. Bodo pa bržkone protestniki, ki nameravajo v prihodnje sodelovati v nedovoljenih demonstracijah v Rusiji, dvakrat premislili preden bodo šli na ulice. Novi stari Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč ne presenetljivo nakazal svojo podporo zakonu, ki predvideva do 200-krat višje globe za sodelovanje v nedovoljenih protestih. Iz sedanjih maksimalnih 5000 rubljev ali približno 125 evrov se naj bi najvišja globa dvignila na milijon rubljev ali kar 25.000 evrov. Duma je predlog zakona v prvem branju že potrdila, predvsem poslanci vladajoče Enotne Rusije pa si prizadevajo, da bi zakon začel veljati še pred 12. junijem, ko opozicija napoveduje nove večje protivladne proteste.

 

Za konec pa še o demonstracijah v Tel Avivu, kjer se nekateri Izraelci za boljšo prihodnost borijo tako, da zahtevajo, da se drugega, v tem primeru nelegalnega imigranta izžene iz države. Na protestih, zbralo naj bi se več kot tisoč ljudi, je bilo prisotnih tudi nekaj desno usmerjenih poslancev, predvsem iz stranke Likud. Zahtevali so, da se nelegalne imigrante nemudoma izžene iz države, pri čemer je nekaj mimoidočih Afričanov na svoji koži bes tudi občutilo.

 

OSMA

 

Včerajšnji prvi dan prvih demokratičnih predsedniških volitev v Egiptu je zaznamovala visoka udeležba in relativno miren potek. Kljub dobremu začetku nekateri napovedujejo val novega nasilja po koncu volitev, saj napovedujejo, da določeni predsedniški kandidati poraza ne bodo zlahka sprejeli. Nekateri opazovalci so poročali tudi o poskusih vplivanja na volivce. Tako naj bi člani volilnih komisij na nekaterih voliščih nepismenim volivcem naročali, pred katerim kandidatom naj naredijo križec. To bo možno še do 21. ure po lokalnem času, ko se volišča dokončno zaprejo.

 

Znanstveni odbor Združenih narodov za učinke jedrskega sevanja, ki pripravlja poročilo o zdravstvenih posledicah nesreče v nuklearki Fukušima, ugotavlja, da nihče od delavcev elektrarne, ki so po nesreči umrli, ni preminil zaradi posledic sevanja. Zapisali so, da ni kliničnih dokazov za takšne domneve. Odbor namerava preučiti tudi stopnje sevanja, ki mu je bilo izpostavljeno okoli dva milijona prebivalcev v prefekturi Fukošima in pa delovanje ščitnice okoli tisočim otrokom.

 

Oba policijska sindikata in vlada naj bi na včerajšnjih pogajanjih dosegli dogovor. Podrobnosti sporazuma bodo po besedah sprtih strani znane še danes. Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič je sicer namignil, da ne gre za poseganje v aktualni zakon oziroma, da je dogovor v okvirjih, ki so možni. V primeru dokončnega soglasja na vseh straneh bodo predvidoma popoldne dogovor tudi formalno podpisali, šele nato pa bosta sindikata umaknila pobudo za začetek postopka za razpis referenduma o zakonu za uravnoteženje javnih financ.

 

DEVETA

 

V prvem Britoffu smo poročali o včerajšnjih množičnih protestih v Montrealu v kanadski provinci Quebec, kjer je prišlo na ulice več kot 300.000 študentov, delavcev in upokojencev in zahtevalo preklic sprejetja spornega zakona 78. Slednji med drugim prepoveduje zborovanja na ali v bližini fakultet in je vladni odgovor na večmesečne proteste študentov proti zvišanju šolnin. Zadnje novice govorijo o tem, da so študentski upori prinesli določene rezultate, vlada se namerava namreč začeti ponovno pogajati o višini visokošolskih šolnin. Po drugi strani pa zadnji protest, ki je bil primarno usmerjen proti spornemu zakonu, še ni omajal vlade.

 

Je pa v Kanadi aktualne politične boje že izkoristila internetna stran za športne stave. Na njej je namreč mogoče staviti o izidu študentskega upora. Stavi se lahko od tega, ali bo referendum o dvigu šolnin in kakšne kazni bodo dobile najbolj radikalne študentske skupine do tega, ali bo do konca leta 2012 v Quebecu razglašeno izredno stanje.

 

Turčija je izdala naloge za prijetje štirih bivših častnikov izraelskih obrambnih sil, ki jih namerava obtožiti odgovornosti za smrt devetih turških državljanov. Častniki naj bi namreč leta 2010 odredili napad na turško humanitarno floto, ki je bila namenjena v Gazo, pri čemer je bilo ubitih devet Turkov. Po pisanju turškega časopisa Sabah bodo častniki v primeru, da vstopijo na turško ozemlje, takoj aretirani. V kolikor bo Turčija izdala še tako imenovano rdeče obvestilo Interpolu pa se zna zgoditi, da jih čaka prijetje še kje drugje.

 

DESETA

 

Naj zadnji Britoff začnemo s Hollywoodom, Pentagonom in Belo Hišo. Da slednji dve ameriški inštituciji kdaj pa kdaj pomagajo Hollywoodu z informacijami za dober scenarija je že dlje znano. Vendar, kot meni republikanski predsednik odbora za domovinsko varnost v kongresu, Peter King, je šlo tokrat pri vsem skupaj predaleč. Problematična se mu zdi predvsem produkcija filma, ki govori o lovu na nekdanjega vodjo Al Kaide, Osamo bin Ladna, za katero naj bi režiserka Kathryn Bigelow in scenarist Mark Boal pridobila informacije o napadu iz prve roke. Kinga skrbi predvsem varnost ZDA, še bolj kot to pa ponovna zmaga Baracka Obame, ki je napad na bin Ladna odredil.

 

Od filmov, teroristov in državne varnosti k piratom. Ustanovitelj internetne strani Megaupload Kim Dotcom, ki je v Združenih državah Amerike obtožen organiziranega izsiljevanja, kršitev avtorskih pravic in pranja denarja, zahteva dostop do 135ih zaseženih računalnikov. Pravi namreč, da so na diskih shranjene informacije, ki bi mu koristile pri zagovoru. Med drugim pa tudi posnetek, ki kaže na brutalnost policije med racijo.

 

Za konec še ekološka novica iz Združenih držav Amerike. Mestni svet Los Angelesa je izglasoval prepoved plastičnih vrečk v supermaketih in drugih trgovinah. Ukinitev bo postopna, nadomestek plastiki pa bodo z novim odlokom papirnate vrečke po ceni 10 centov. Prvo večje mesto v ZDA z omenjeno restrikcijo je bil San Francisco in sicer leta 2007, sledila so mu številna mesta, med njimi tudi prestolnica Washington.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness