V Maleziji se še ni polegel prah po sredinih volitvah, ki so prinesle konec šest desetletji dolgi  vladavini stranke UMNO. Premagal jo je njen nekdanji dolgoletni voditelj Mahathir Mohamad, ki je v sredo zmagal pod praporjem zavezništva Pakatan Harapan. Ironočno ima to politična stranka svoje korenine v gibanju Reformasi, ki je nastalo lata 1998 kot protest proti Mahathirju in njegovemu avtoritarnem stilu vladanja, po tem ko je odstranil podpredsednika vlade Anvarja Ibrahima, do tedaj njegovega najbližjega sodelavca. Ibrahim je bil nato v sodnem procesu, ki ga je opozicija videla kot politično motiviranega, obsojen zaradi sodomije in korupcije.  Včeraj je Mahathir pri sultanu Mohamedu V. dosegel pomilostitev Anvarja Ibrahima.

Takšne milosti pa ni deležen Najib Razak, ki je bil premier zadnjih devet let. Tudi Najib Razak je Mahathirov nekdanji protežiranec. Svoj položaj namreč dolguje Mahathirjevemu nezadovoljstvu z svojo prvo izbiro svojega naslednika Abdulahom Ahmadom Badawijem. Leta 2009 je Mahathir iz pokoja dosegel, da je UMNO Badawiju odrekla podporo in za naslednika izbrala Najiba Razaka. Najib in Mahathir sta se nato sprla po tem, ko je izbruhnil korupcijski škandal okoli državnega investicijskega sklada 1MDB, v katerem je bila država oškodovana za med tri in štiri miljarde evrov, nekaj več kot pol milijarde pa se je znašlo na Najibovem osebnem bančnem računu v Singapurju. Preiskava proti Najibu je bila ustavljena, po tem ko je sam odstavil državnega tožilca in več vladnih ministrov, ki so temu nasprotovali.

Opozicijske stranke so napovedale, da bodo, če pridejo na oblast ponovno odprle to preiskavo, kar je razlog za njihovo sumličavost, ko je Najib Razak v petek napovedal, da si bo privoščil nekaj dni dopusta z družino, njegovo ime in ime njegove žene pa se je znašlo med potniki zasebnega letala, ki bi moralo naslednji dan, torej danes odleteti v Indonezijo. Ta novica je sprožila burne odzive na socialnih omrežjih, na letališču pa se je zbrala manjša množica ljudi, ki je poskušala preprečiti lêt neznanih oseb, ki so na letališče priče v črni limuzini. Najiba Razaka namreč ni bilo na letališče. Malezijska Agencija za imigracije mu je namreč prepovedala zapustiti državo. Razak je malo kasneje na Twitterju sporočil, da bo dopustoval doma.

V drugih novicah: Direktor obvaščevalne agencije CIA in kmalu ameriški zunanji minister Mike Pompeo je dan po vrnitvi iz Pjongjanga povedal, da bo Amerika pomagala narediti Severno Korejo bogato, tako kot je sedaj njena južna soseda. Pogoje je popolna denuklarizacija Severne Koreje. Pomepeo, ki se je ta teden že na drugič v zadnjih dveh mesecih pogovarjal z Kim Jong Unom, je povedal še: “Če predsednik Kim izbere pravo pot, čaka ljudstvo Severne Koreje prihodnost, ki kipi z mirom in blaginjo.”

Z mirom in blaginjo pa ne kipi Gazo. Včeraj so namreč na protestih na meji z Izraelom kipel predvsem solzivec in streli. Izraelski vojaki so ubili enega Palestinca, več sto pa je bilo ranjenih. S tem se je število ubitih na protestih na meji med Gazo in Izraelom dvignilo na 44,  nasilje pa se bo v prihodnjih dneh najverjetneje še stopnjevalo. Palestinci namreč napoveujejo, da bodo protesti dosegli vrhunec 15. maja, ko bo potekala 70-ta obletnica izgona Palestincev iz ozemlja, ki ga je v vojni leta 1948 zasedel Izrael.

Za konec še predvolilno dogajanje. Na kongesu stranke SDS, ki je bila tokrat konvencija, je predsednik stranke Janez Janša predstavil vizijo s katero bo stranka nastopila na parlementarnih volitvah. Po ameriški politični modi je bila tudi napoved, da bo stranka po prevzemu oblasti izsušila birokratsko močvirje. Janša vidi Slovenijo, kjer “ne kradejo državnih bank, mandatov, volitev in otrok”. Na zunajepolitičnem področju pa bi SDS rada videla tesnejše povezovanje z Višjegrajsko skupino. Podporo sta stranki prišla izraziti tudi madžarski premier Vkitor Orban in vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Manfred Weber. Sledni je poudaril, da je za Evropo in Slovenije ključno vprašanje migracij zato je potrebno ustrezno zaščititi evropsko zemljo; tistih, ki na mejah gradijo ograje, pa ne bi smeli kritizirati, ampak bi jim morali nuditi oporo. Orban opore iz Bruslja doma po nedavni volilni zmagi sicer ne potrebuje, je pa povedal, da so za branjene domače zemlje potrebni izkušeni bojevniki, ki se ne bojijo lastne sence.