ob 10.05

Evropski parlament je s 348 glasovi za in 274 proti sprejel Direktivo o avtorskih pravicah in enotnem digitalnem trgu. Protesti, ki so se odvijali po celi Evropski uniji, in več kot pet milijonov podpisov spletne peticije proti direktivi niso prevesili mnenja dovoljšnega števila poslancev.

Najbolj kontroverzna člena v direktivi, 11. in 13., o katerih smo govorili tudi v tehnoklistirju z naslovom UNFCK Copyright že novembra 2017, ostajata tudi v sprejetem predlogu, le da nosita drugi zaporedni številki. Prvi je dobil ime Davek na povezavo, saj predvideva, da bi morali novičarski agregatorji, kakršna sta Google News in Facebook, za kratke povzetke novic, ki jih objavljata, plačevati avtorske pravice medijskim hišam. Nasprotniki tega predloga so mnenja, da to uničuje samo bistvo spleta, in sicer hiperpovezavo.

Drugi izmed famoznih členov se nanaša na avtorske pravice kulturnih vsebin. Po direktivi bodo morali spletni gostitelji vsebin, kakršna sta Youtube in Facebook, narediti vse v svoji moči, da naložena vsebina ne krši avtorskih pravic. Po novem ne bo dovolj, da se vsebino v kratkem času izbriše, temveč ta sploh ne bo smela ugledati bitov svetovnega spleta. Pregled skladnosti vsebin z avtorskim pravom bodo najverjetneje opravljali filtrirni algoritmi, katerih razvoj pa je zelo drag. Predlog sicer predvideva izjeme za mlade in zelo majhne spletne strani.

Direktivo mora od treh teles Evropske unije potrditi le še Evropski svet, a zaenkrat ne gre pričakovati presenečenj. Predsedniki vlad držav članic bodo direktivo najverjetneje podprli še do konca marca. Nato pa morajo direktivo v nacionalne zakonodaje implementirati države članice. Rok za implementacijo je dve leti od sprejetja, torej leta 2021.

ob 8.05

V Venezueli se 12 od 23 zveznih držav že četrtič v zadnjih treh tednih sooča z izpadom elektrike. Prvič se je večji izpad zgodil pred slabimi tremi tedni in ponekod trajal 6 dni. V ponedeljek sta sledila še dva napada na hidroelektrarno Simona Bolivarja, ki sta prizadela 16 zveznih držav. Metroji niso delovali, šole in delovna mesta so dva dni ostali prazni. Venezuelske oblasti za štiri izpade krivijo ameriške kibernetske napade.

Britanska premierka Theresa May je napovedala, da bo v primeru, da bodo poslanci podprli njen predlog sporazuma o brexitu, v nekaj mesecih odstopila z mesta premierke in tega prepustila drugemu torijcu. Tako si pridobiva glasove podpore med torijskimi poslanci, ki podpirajo radikalnejši brexit, kot ga predvideva njen predlog. Med njimi je denimo Boris Johnson, ki je povedal, da bo sedaj njen predlog podprl. Jeremy Corbyn je medtem že pozval, naj se v primeru premierkinega odstopa izvede predčasne volitve.

Brunejska vlada je naznanila dopolnitve šariatskega kazenskega zakonika. Ta je bil sprejet leta 2014, dopolnitve pa za tiste, ki ob petkih ne molijo, in prešuštnike predvidevajo najprej plačilo globe in zaporno kazen, če prešuštniki s prešuštvom nadaljujejo, pa nova zakonodaja predvideva smrtno kazen s kamenjanjem in bičanjem. Enako bo doletelo tiste, ki bodo spoznani za krive sodomije ali posilstva. Kazen za tatvine bo odsekanje posameznih udov. Zaradi glasnih nasprotovanj organizacij za človekove pravice je vlada spremembe sicer odložila, a sedaj načrtuje, da jih bo v celoti implementirala 3. aprila.

Državni zbor je na mesto ministra za zdravje imenoval Aleša Šabedra, dosedanjega generalnega direktorja UKC Ljubljana, na mesto ministra za okolje in prostor pa Simona Zajca, dosedanjega državnega sekretarja na - ministrstvu za okolje in prostor.