10:05

V današnjem tehnološkem Britoffu se bomo zapeljali do krožišča med Ulico Staneta Žagarja in Gregorčičevo ulico v Kranju. Center krožišča namreč od torka krasi tri tone težek in sedem metrov širok logotip bitcoina. Spomenik naj bi predstavljal poklon potencialu tehnologije veriženja podatkovnih blokov oziroma z tujko blockchain. Spomenik sta slovesno otvorila kranjski župan Boštjan Trilar in predsednik društva Bitcoin Slovenija Jure Pirc. Kranjska mestna oblast je bojda predloge za ureditev krožišča zbirala na svoji Facebook strani, gradnjo spomenika pa sta finincirali podjetji 3fs in Bitstamp. Vrednost obeležja javno ni znana.

Podjetje 3fs se z uporabo blockchain tehnologije ukvarja v Kranju, bolj pisano lokacijsko zgodovino pa ima največja evropska kriptoborza Bitstamp. Ustanovljena je bila leta 2011 v Kranju. Ustanovitelja Nejc Kodrič in Damijan Merlak sta sedež podjetja leta 2013 prenesla v Veliko Britanijo, tri leta pozneje pa v Luksemburg, kjer je še danes. Januarja 2015 je Bitstamp doletel hekerski napad, domnevno v obliki socialnega inženiringa, v katerem je bilo ukradenih 19 tisoč bitcoinov, takrat vrednih približno 5 milijonov dolarjev. Konec lanskega leta je bilo na Bitstampu registriranih okoli tri milijone uporabnikov. Zaradi strmega naraščanja vrednosti bitcoina pa je kriptoborza prejemala tudi po 100 tisoč prošenj za odprtje borznega računa na dan. Sredi februarja je Bitstamp proces preverjanja bodočih uporabnikov v namene preprečevanja pranja denarja prepustil podjetju za preverjanje indentitete Onfido.

Onfido bodoče uporabnike preverja s pomočjo kamere na pametnih napravah in algoritmov za prepoznavanje obraza. Proces je v celoti avtomatiziran. Kriptoborze, ki se jih je še nadavno držal sloves črnega trgovanja mimo regulacij, se s temeljitim preverjanjem uporabnikov tako približujejo bančništvu. To nakazuje tudi partnerstvo Bitstampa s finančnim podjetjem Revolut, ki je digitalnemu bančništvu v začetku leta dodalo tudi trgovanje s kriptovalutami. Število uporabnikov Revoluta se je v dveh mesecih povečalo iz milijona na milijon in pol. Revolut zagotavlja, da kriptovalute svojih odjemalcev shranjuje na varnih strežnikih; gre za tako imenovani cold storage.

Slovenskega navdušenja nad potencialom kriptovalut pa ne deli Google. Informacijski gigant je namreč v torek objavil, da bo z junijem iz svoje oglaševalske mreže izgnal vse kritovalutne oglase. Prepoved je zastavljena tako na široko, da vanjo sodi pravzaprav vsakršno ponujanje kritovalut in spletnih denarnic. Vprašljive so tudi zgolj svetovalne storitve. Podobno prepoved je že januarja napovedal Facebook, ki skupaj z Googlom obvladuje do 70 odstotkov vsega spletnega oglaševanja. Obenem se je kritovalut lotila tudi Christine Lagarde, predsednica Mednarodnega denarnega sklada. Pozvala je k večji regulaciji in predlagala, naj regulatorji za nadzor transkacij kritovalut uporabijo kar tehnologijo blockchain.

Vrednost bitcoina je tako v 24-ih urah padla z 9200 dolarjev na 8600 dolarjev. Na ponovno približevanje decembrski vrednosti skoraj 20 tisoč dolarjev bo treba očitno še dolgo čakati.

8:05

Na deset tisoče ameriških šolarjev je ob deseti uri po lokalnem času protestno zapustilo učilnice in zahtevalo regulacijo dostopa do strelnega orožja. Protest, ki se je poklonil tudi sedemnajstim žrtvam strelskega pokola v Parklandu, pa ni dosegel predstavniškega doma ameriškega kongresa. Poslanci so z večino 407-ih glasov proti 10-im namenili do 75 milijonov dolarjev sredstev na leto za varnostno opremo šol. Dodaten denar bo tako namenjen za nakup detektorjev kovin in ključavnic, regulacije posedovanja strelnega orožja pa se poslanci niso lotili. Predlog zakona, ki ga mora potrditi še senat, pa kljub nasprotovanju Bele hiše ne dopušča uporabe sredstev za oboroževanje učiteljev.

Pestro dogajanje pa se je na včerajšnji večer odvijalo tudi v Sloveniji. Zaradi odločitve vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo rezultate referenduma o uveljavitvi zakona o drugem tiru Divača-Koper, je odstopno izjavo državnemu zboru podal premier Miro Cerar. Vrhovno sodišče je za nedopustno označilo vladno kampanjo za potrditev zakona, ki je bila financirana z 97 tisoč evri proračunskih sredstev in naj bi poudarjala samo pozitivne plati projekta. Zdaj že bivši premier Cerar, ki je na vrhovnem sodišču branil dodelitev proračunskih sredstev za kampanjo, je odstopil po burni seji vlade. Razsodbo o drugem tiru je označil kot oviranje pozitivnega razvoja Slovenije. Predsednik SD Dejan Židan je potrdil, da o premierjevem odstopu koalicijske partnerice niso bile vnaprej obveščene. Cerar bo predsednika Boruta Pahorja o svojem odstopu formalno obvestil danes, ta pa bo odločal tudi o morebitnih predčasnih volitvah.