Pred dnevi je Evropa praznovala 77 let od zmage nad nacističnimi in fašističnimi silami v drugi svetovni vojni. Kljub prizadevanjem mednarodne skupnosti za preprečitev nastajanja novih groženj mirnemu obstoju, so danes radikalne politično-ideološke organizacije znova v porastu. V množici razlogov za priljubljenost nacističnih strank se skriva tudi eden bolj objektivne narave. To je dejstvo, da so imeli nacisti izjemen smisel za simboliko. Najbolj znana je seveda svastika, tesno za petami ji je nemški orel. Simbol, ki je predmet današnjega zgodovinskega BritOFFa, je nemški totenkopf ali lobanja. Danes totenkopf v očeh skoraj vsakega Evropejca predstavlja direktno asociacijo na strah vzbujajoče SS-ovske veljake, katerih čela je krasil dobro desetletje. Toda totenkopf, torej nemška uporaba simbola lobanje, je od nacistov starejši za okrog dvesto let.

Simbol bele lobanje z dvema prekrižanima kostema pod njo je bil skozi zgodovino različno uporabljan. V zgodnji moderni dobi so jo uporabljali pirati kot sporočilo plenjenim ladjam, naj se predajo. Uporaba lobanje, ki je najbolj razširjena še danes, označuje nevarne in strupene stvari, saj ponazarja smrt. Poleg teh ustaljenih rab se je lobanja v zadnjih treh stoletjih uporabljala tudi na vojaškem področju. Vojaško simboliko lobanje je uvedla Prusija, predhodnica Nemčije, zato se izraz totenkopf uporablja izključno za vojaško uporabo lobanje.

V času vladavine pruskega razsvetljenega absolutista Friderika Velikega sta se odvili avstrijska nasledstvena vojna in sedemletna vojna, spopada, ki sta vključevala celotno Evropo. To je pomenilo tudi prusko tekmico Habsburško monarhijo pod vodstvom cesarice Marije Terezije, ki je spopade videla kot priložnost za spodkopavanje pruskega vpliva. Friderik je bil zato primoran modernizirati državo, vključno z vojsko, ki jo je oprl na močno konjenico. Ker je ključen del vojaške strategije demoralizacija nasprotnika, je dal Friderik najelitnejši pruski konjeniški regiment huzarjev opremiti s črnimi uniformami in ogromnimi našitki s simbolom bele lobanje na pokrivalih. Ta naj bi ob naletu pruske konjenice med nasprotniki vzbudil pozornost in jih zmedel, četudi le za kratek čas.

Totenkopf se je pol stoletja kasneje znašel v napoleonskih vojnah. Konjeniki Vojvodine Braunschweig so bele lobanje kot prepoznavni znak nosili v bitkah proti Francozom na Iberskem polotoku in kasneje v bitki pri Waterlooju. Ob združitvi Nemčije so pruske enote totenkopf obdržale kot svoj simbol vse do konca prve svetovne vojne. V času Weimarske republike je uporaba tega simbola zaradi demilitarizacije tako rekoč zamrla, vnovič pa jo je obudil Julius Schreck, poveljnik osebne straže Adolfa Hitlerja v zgodnjih dnevih njegove nacionalsocialistične stranke. Enota Hitlerjevih telesnih stražarjev se je postopoma prelevila v paravojaško organizacijo SS, ki je postala zadnja nosilka vojaškega simbola lobanje. Danes namreč lobanja krasi zgolj embalažo nevarnih kemikalij.