Poslušate predzadnji ljubljanski BritOFF na Radiu Študent to sezono. V sklopu današnjega mavričnega jutranjega programa vam tudi v jutranji oddaji aktualnopolitične redakcije strežemo z ljubljanskimi zgodbami iz sveta kvira. Začenjamo z najbolj svežo vestjo: iz ljubljanskega društva Parada ponosa so včeraj sporočili, da so neznanci v samem centru naše prestolnice vandalizirali nekaj plakatov, ki so oglaševali jutrišnjo parado ponosa. Tarča nespodobnežev so bili tokrat plakati na Kongresnem trgu, poleg posega v javni prostor pa so organizatorji sporočili tudi, da so bili na družbenih omrežjih deležni groženj in namigov na napad s solzivcem in dimnimi bombami, ki naj bi paradni dan ovili v nestrpnost. 

Na spletni strani Mestne občine je zapisano, da je, citiramo: »Ljubljana mesto, v katerem spoštujemo drugačnost, zato se z naborom aktivnosti usmerjamo k ozaveščanju in zagotavljanju enakih pogojev za vse meščanke in meščane«. Ljubljana je skupaj z evropskimi prestolnicami, kot so Amsterdam, Berlin, Bruselj in Dunaj, del mreže mavričnih mest. Med temi mesti, ki so povezana v mreži, naj bi bila vzpostavljena izmenjava dobrih praks na področju spolnih manjšin. V okviru projekta mavričnih mest deluje tudi spletni forum mreže, enkrat letno pa se predstavniki in predstavnice mavričnih mest srečajo v enem od mest članic. Ljubljana je srečanje gostila leta 2017, udeležile so se ga predstavnice in predstavniki 26 mest iz petnajstih držav. 

V občinski strategiji razvoja socialnega varstva v obdobju med letoma 2021 in 2027 je poseben del namenjen tudi ljudem različnih spolnih identitet in izrazov. Med cilji strategije na tem področju denimo najdemo vzpostavitev psihoterapevtske podpore, specifično obravnavo transspolnih oseb in nenazadnje tudi zagotavljanje varnih prostorov za druženje, pri čemer se lahko ustvarjajo socialne mreže. Čeprav se ljubljanski župan Zoran Janković rad pohvali, da je del prostorov mestne hiše – bar Pritličje – kot edini evropski župan namenil tudi skupnosti LGBT+, pa so skoraj vsi prostori in javne površine namenjeni ustvarjanju dobička. 

Na to opozarjajo tudi v društvu Parada ponosa. Lani so namreč izdali publikacijo z naslovom Ljubo doma?, v kateri so naslovili problematiko bivanjskih razmer LGBTIQ+ oseb v Sloveniji. V obsežni raziskavi ugotavljajo, da sta na tem področju pomembna zlasti zagotovitev varne hiše za socialno ogrožene pripadnice skupnosti in vključevanje tovrstnih varnih prostorov v različne mestotvorne organizacije.

Z likvidacijo Avtonomne tovarne Rog v začetku lanskega leta je naša prestolnica izgubila še eno pomembno socialno zatočišče za spolne manjšine in druge marginalne skupine. Gentrifikacija pa je žal doletela tudi Klub K4, ki je bil zgodovinsko izjemno pomemben za začetek kvirovskega gibanja v Ljubljani. Tako se zdi, da je edino mesto, ki v celoti ne služi dobičkonosnosti in spolnim manjšinam omogoča relativno varno zabavo – Metelkova z edinim lezbičnim in gejevskim klubom v Sloveniji.