Britoff mobilne telefonije

Aktualno-politična novica
mobiteli
7. 4. 2017 - 10.05
 / BritOFF

Ob osmi

Združene države Amerike so kot povračilni ukrep za domnevno uporabo kemičnega orožja s strani sirskih vladnih sil zgodaj zjutraj izstrelile okoli 50 vodljivih raket na letališče Aš Šairat v provinci Homs na zahodu Sirije in ga s tem uničile. S tega letališča naj bi Asadove sile domnevno napadle s kemičnim orožjem. To se je, kakopak, zgodilo navkljub opozorilu Rusije, da bo imela vojaška akcija proti Siriji negativne posledice. To je prvi neposredni ameriški napad na sirske vladne sile.

Baskovska separatistična organizacija ETA v pismu, datiranem z današnjim dnem, naznanja, da je predala svoje orožje in eksplozive baskovski civilni družbi, za jutri pa napoveduje popolno razorožitev. ETA je sicer pristala na premirje s špansko in francosko vlado že leta 2011, a se takrat ni razorožila. Španski mediji sicer špekulirajo, da jim po uspešnih policijskih akcijah ni ostalo več kaj dosti orožja. ETA obstaja že več kot 50 let in je bila vzpostavljena med vladavino generala Franca v Španiji, zavzemala pa se je za neodvisnost Baskov. Španski notranji minister Juan Ignacio Zoido je izjavil, da ne bodo v zameno za razorožitev dobili ničesar.

Z današnjim dnem se začenja sistematični nadzor na zunanjih mejah Evropske unije – v Sloveniji to pomeni, da bodo policisti  v podatkovnih bazah, ki so na voljo, preverjali dokumente vsakogar, ki potuje na Hrvaško. Te baze so schengenski informacijski sistem, Interpolove baze podatkov in nacionalne baze podatkov. Obseg dela policistov na mejnih prehodih se lahko zato poveča kar do štirikrat, kar bo verjetno vodilo do daljših čakalnih vrst za prestop meje s Hrvaško.

 

Ob deseti

Evropski parlament je – podobno kot v začetku februarja za prebivalce Gruzije – z veliko večino sprejel zakon, s katerim Ukrajinkam in Ukrajincem, ki imajo biometrični potni list, dovoljuje 90-dnevno brezvizno potovanje po državah v schengenskem območju v kateremkoli obdobju 180 dni. V Evropski uniji ne smejo delati, lahko pa pridejo kot turisti, na obisk k sorodnikom ali prijateljem ali s poslovnimi nameni. Pred podelitvijo izjeme Ukrajini je Evropska unija okrepila mehanizem za suspendiranje brezviznih potovanj v izjemnih primerih.

Tisti, ki veliko potujejo in uporabljajo telefon, pa se lahko veselijo še enega dosežka Evropskega parlamenta. Ta je namreč dosegel dokončno ukinitev doplačil za tiste, ki uporabljajo telefon v tujini oziroma v drugih državah Evropske unije. To bo stopilo v veljavo 15. junija 2017 – od takrat naprej bomo lahko v vseh evropskih državah plačevali enako za minute, sporočila in mobilne podatke, ki jih porabimo.

Evropski poslanci so sprejeli tudi priporočila Evropski komisiji in Evropskemu svetu, s katerimi želijo preprečiti še eno afero, podobno aferi dieselgate. Za kaj točno so se zavzeli, pojasni Pauline Constant, predstavnica za stike z javnostjo iz evropske potrošniške organizacije BEUC.

Izjava

Podrobneje tudi razloži, kdo bo nadzoroval testiranje izpuhov in kateri predlog je v Evropskem parlamentu za las padel.

Izjava

Evropski parlament je z veliko večino sprejel tudi resolucijo, s katero se zavzema za postopno opustitev uporabe biogoriv iz rastlinskih olj do leta 2020 in za enoten evropski sistem certificiranja palmovega olja na skupnem trgu. Evropska unija želi s tem zmanjšati povpraševanje po palmovem olju in zmanjšati vpliv na okolje, ki jih povzroča netrajnostna proizvodnja palmovega olja, kot sta krčenje in degradacija habitatov. 46 odstotkov vsega palmovega olja, ki se uvozi v Evropsko unijo, je namenjeno proizvodnji biodizla, kar je šestkratno povečanje v primerjavi z letom 2010.

V resoluciji še poudarjajo, da je velik del svetovne pridelave palmovega olja v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami in da ne upošteva ustreznih socialnih standardov. Tako kot pri večini produktov iz tretjega sveta se pri proizvodnji zlorablja otroško delo, pri pridelavi olja pa prihaja do konfliktov med lokalnimi prebivalci in imetniki koncesij za proizvodnjo palmovega olja. Ni sicer jasno, zakaj Evropski parlament to moti ravno pri proizvodnji palmovega olja, ne pa tudi pri drugih proizvodih iz tako imenovanega tretjega sveta.

Parlament je v sredo potrdil predlog uredbe, s katero se uvajata večji nadzor nad in izdajanje dovoljenj za prodajo medicinskih pripomočkov, kot so umetni vsadki. Uvedbo strožje javne politike na tem področju je spodbudila afera v Franciji, kjer so ženskam vstavljali prsne vsadke, ki so vsebovali industrijski silikon, ki je bil sedemkrat cenejši kot medicinski silikon. Januarja je francosko sodišče dosodilo 60 milijonov evrov kazni nemškemu podjetju TUV, ki je vsadke označilo za primerne. Ta denar morajo plačati 20 tisoč ženskam, ki so dobile neustrezne vsadke. Nova pravila glede nadzora in izdaje dovoljenj sicer stopijo v veljavo šele sredi leta 2020.

Pravila predvidevajo temeljitejše spremljanje morebitnih zapletov z vsadki po operacijah, da bi se hitreje odkrile in odpravile morebitne sistemske težave. Uredba med drugim predvideva tudi nenapovedane inšpekcijske preglede proizvajalcev in dobaviteljev, kartico o vsadku, ki bo pacientom in zdravnikom omogočila sledenje vsadkom, in obveznost za proizvajalce, da ob registraciji predložijo klinične dokaze o varnosti medicinskih pripomočkov.

Seveda se moramo v evropskem britoffu dotakniti tudi brexita. Evropski poslanci so s 516 glasovi za, 133 proti in 50 vzdržanimi glasovi sprejeli resolucijo, ki opredeljuje pogoje parlamenta za končno odobritev sporazuma o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije. Da bo izstop stopil v veljavo, morajo poslanci z njim soglašati. V resoluciji poudarjajo nujnost pravičnosti in nediskriminatornosti obravnave tako Otočanov, ki živijo na celini, kot obratno. Resolucija podpira pogajanja v več fazah, kar nasprotuje željam britanske premierke Therese May. Ta bi se rada hkrati pogajala o izstopu in prihodnjih trgovinskih sporazumih.

Če bi se Britanija pred izstopom začela pogajati o trgovinskih sporazumih s tretjimi državami ali o prihodnjih odnosih s katero od članic Unije, bi to pomenilo kršitev evropskih pogodb.

Evropske poslance skrbi tudi sporazum Privacy Shield med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. V resoluciji, ki so jo sprejeli s 306 glasovi za, 240 proti in 40 vzdržanimi, so pozvali Komisijo, naj izvede ustrezno ocenjevanje, ali so podatki, ki so preneseni v komercialne namene, ustrezno varovani. Prvo letno poročilo o delovanju zasebnostnega ščita se sicer pričakuje septembra. Poslance med drugim skrbijo nedavna odkritja, da lahko ameriška Agencija za nacionalno varnost deli mnogo osebnih podatkov, pridobljenih tudi brez sodnega naloga, s 16 drugimi agencijami, tudi z Zveznim preiskovalnim uradom. Tudi z mehanizmom ombudsmana, ki naj bi ga imenovalo ministrstvo za zunanje zadeve, poslanci niso zadovoljni, saj naj bi bil premalo neodvisen. Nova ameriška administracija pa ombudsmana sploh še ni imenovala.

Za las, s 333 glasovi proti 310, so poslanci sprejeli tudi resolucijo, s katero poudarjajo nujnost sprejetja in izvajanja večstrankarskih ukrepov za upravljanje vedno večjih migracijskih tokov po vsem svetu. Zavzeli so se, kako človekoljubno in nadvse koristno, tudi za zaustavitev naraščanja migrantskih žrtev v Sredozemlju.

V besedilu dokumenta se med drugim zavzemajo za vzpostavitev pristne skupne evropske politike na področju migracij, ki bi temeljila na človekovih pravicah in načelu solidarnosti med državami članicami. Zavzemajo se tudi za pomoč EU, ki si bo prizadevala za razvoj in rast v tretjih državah, ne pa za spodbujanje teh držav za ponovni sprejem migrantov z neurejenim statusom ali nasilno odvračanje ljudi od selitve. Španska evropska poslanka Elena Valenciano je izjavila, da ne smemo govoriti o migracijski krizi, temveč o krizi solidarnosti znotraj EU. Dejala je, da lahko govorimo tudi o moralni krizi, ko večjo pozornost namenjamo zapiranju meja in vračanju beguncev kot odpravljanju vzrokov krize. Poslanec Milan Zver pa je na Twitterju zapisal, da je glasoval »proti socialistični resoluciji o migrantih«.

 

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje, in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.