BritOFF nove ljubljanske sinagoge

Aktualno-politična novica
26. 11. 2021 - 10.00
 / BritOFF

Džamija, religija, manjšina
 / 21. 9. 2016
Devetega novembra, na 83. obletnico kristalne noči, so pripadniki Judovske skupnosti Slovenije z nekaterimi političnimi in verskimi predstavniki otvorili novo ljubljansko sinagogo. Prva sinagoga v Ljubljani po 125 letih se nahaja v meščanski hiši na Trubarjevi ulici 10 in sestoji iz molilnice z zvitki judovske svete knjige tore in posebnega prostora za pripravo hrane v skladu s prehranskimi predpisi košer. Molilnico lahko naenkrat obišče 70 vernikov; 45 mest je rezerviranih za moške, 25 pa za ženske. Edina sinagoga na slovenskih tleh, ki jo Evropski judovski kongres in Konferenca evropskih rabinov priznavata kot verski objekt, je bila ustanovljena na pobudo judovskih skupnosti iz Gradca in Ljubljane ob pomoči glavnega slovenskega rabina iz Trsta Ariela Haddada. Razloži Robert Waltl, direktor Judovskega kulturnega centra:

izjava

Robert Waltl je tudi ustanovitelj Liberalne judovske skupnosti in Judovskega kulturnega centra, ki se nahajata na Križevniški ulici. Umetniška direktorica centra je Polona Vetrih, nekdanja članica igralskega ansambla ljubljanske Drame. Liberalna judovska skupnost je svoje obrede sicer izvajala v sinagogi, ki to uradno ni bila, saj je ni priznaval Evropski judovski kongres. Od leta 2002 se je ta nahajala na Tobačni ulici, po bankrotu pa se je preselila na Križevniško, kjer je delovala do letošnjega poletja, ko so jo ob pomoči nemške vlade začeli obnavljati. Svoja vrata naj bi ponovno odprla v začetku prihajajočega poletja. 

Judovska skupnost Slovenije in Liberalna judovska skupnost sta sicer že dalj časa v sporu. Podpredsednik Judovske skupnosti Slovenije, Igor Vojtic, soustanovitelj nove ljubljanske sinagoge, denimo trdi, da Judovski kulturni center ni institucija judovske skupnosti, temveč da gre za Waltlov zasebni zavod. Judovska skupnost Slovenije naj bi bila tako edina legitimna zastopnica slovenskih Judov. Nova ljubljanska sinagoga je torej ustanova Judovske skupnosti Slovenije, po mnenju Roberta Waltla pa naj bi šlo za ortodoksno sinagogo.

izjava

Pred drugo svetovno vojno je na slovenskih tleh prebivalo okoli 1.500 judov, vojno jih je preživelo okoli 200. Na ljubljanske žrtve holokavsta sicer opominjajo kamni spotikavci, ki se nahajajo pred hišami ubitih judov. Slovenska judovska skupnost je pred malteško sicer druga najmanjša v Evropi. Število Judov v današnji Sloveniji naj bi se gibalo okoli 100, a natančnega števila ni mogoče opredeliti, pojasni Waltl.

izjava

V novi ljubljanski sinagogi so obredi predvideni mesečno in ob večjih judovskih praznikih. 

Zadnja ljubljanska sinagoga, ki so jo porušili v zadnjih letih 19. stoletja je stala na Židovski stezi, med rektoratom Univerze v Ljubljani in Hribarjevim nabrežjem oziroma v tistem delu stare Ljubljane, kjer je bila pred izgonom judov iz mesta judovska četrt. V Sloveniji sta poleg nove ljubljanske še sinagogi v Mariboru in v Lendavi, ki pa nista namenjeni obredovanju. 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.