Britoff obratov in poletov

Britoff obratov in poletov

Aktualno-politična novica
27. 1. 2018 - 11.00
 / BritOFF

V Siriji očitno tudi po skoraj sedmih letih vojne še niso bili preigrani vsi mogoči vojaški in diplomatski prebrati. V obkoljeni četrti Vzhodna Guta v Damasku je danes začelo veljati premirje. To je tudi edini rezultat včeraj zaključnega devetega kroga mirovnih pogajanj, ki potekajo pod okriljem Združenih narodov. Po trditvah upornikov je bila Vzhodna Guta v začetku tedna napadena s kemičnim orožjem. Naslednja pogajanja o končanju vojne v Siriji bodo pod vodstvom Rusije potekala v Sočiju, a so predstavniki največje opozicijske skupine SNC sporočili, da se pogajanj ne bodo udeležili.

Nobenega premirja pa ni v bojih na severu Sirije, kjer Turčija nadaljuje obsežno vojaško operacijo proti Kurdskim uporniškim silam YPG. Pri tem jih podpirajo tudi nekatere sunitske uporniške milice. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je zagrozil, da bo morda turška ofenziva razširjena vse do sirsko-iraške meje.

Francoska vlada je predstavila štiri predloge za reformo zaporov. Predsednik Emmanuel Macron je lani kot predsedniški kandidat napovedal reformo zaporne zakonodaje, ki naj bi povečala možnosti za alternativno prestajanje kazni. Soočena z zahtevami sindikatov paznikov, ki so pred 12 dnevi začeli s stavko, ki je zajela skoraj vse francoske zapore, se je vlada odločila za drugačno pot. Glavna zahteva paznikov je zagotovitev večje varnosti, saj je v zadnjih tednih prišlo do več napadov na paznike. Vlada predlaga uvedbo posebnih zaprtih oddelkov za nevarne zapornike, nakup nove zaščitne opreme, zaposlitev 1100 novih paznikov v naslednjih štirih letih ter povišanje plač. Predlog vlade je pozitivno sprejel eden izmed sindikatov, ki predstavlja paznike, preostala dva pa nadaljujeta s stavko. Ta trenutno poteka v 62-ih od 188-ih francoskih zaporov.

Ameriška komisija za mednarodno trgovino je proti pričakovanjem zavrnila pritožbo domačega letalskega proizvajalca Boeing proti prihodu kanadskega konkurenta Bombardieja. Boeing je trdil, da subvencije kanadske vlade Bombardierju omogočajo ponujati svoja letala "C Series" na ameriškem trgu pod ceno, zaradi česar je ameriško trgovinsko ministrstvo predlagalo 292 odstotno carino za Bombardiejeva letala. Tudi to je komisija zavrnila. Letala C Series so namreč prvi poskus Bombardierja, da bi prestopil iz trga manjših regionalnih letal na dobičkonosnejši trg večjih letal, na katerem dominirata ameriški Boeing in evropski Airbus. Slednji je konec lanskega leta kupil večinski delež v programu C Series. Airbus, ki bo prevzel vajeti v proizvodnji in trženju letala, bo za letala, namenjena za ameriški trg, zgradil tovarno v ZDA. Direktor Airbusa, Tom Edersen, ki je odločitev s svojim kanadskim kolegom Alainom Bellemarejem proslavljal v Montrealu, je za medije povedal: »Nič ni slajšega kot presenečenje – presenetljiva zmaga.« Iz kanadskega zunanjega ministrstva so sporočili, da pomeni odločitev zmago za svobodno trgovino. Odzval se je tudi ameriški trgovinski minister Wilbur Ross, ki je povedal, da odločitev kaže na moč ameriškega pravnega sistema.

 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness