Pozdravljeni v torkovem tematskem Britoffu, ki se ukvarja s tehnologijo, tehnološkim biznisom in regulacijo obojega. V današnjem tehno Britoffu nadaljujemo zgodbo o tem, kako je novo 5G-omrežje skoraj ohromilo mednarodna potovanja.

Ko so mobilni operaterji začeli okoli letališč na začetku leta po mnogih prestavitvah priklapljati segment 5G-omrežja v tako imenovanem spektru C, je to povzročilo precej odpovedanih letov in spora med letalsko ter telefonsko industrijo in med regulacijskimi agencijami obeh industrij. Težava je, da lahko nekatere frekvence novega 5G-omrežja zmotijo višinomere v nekaterih letalih. 

Do napake ne bi smelo priti, saj so frekvence razdeljene po uporabi, območja, kjer delujejo posamezne naprave, pa so strogo regulirana. Radijski programi delujejo med 88 in 108 megaherci, na naslednjem frekvrenčenm pasu od 108 do 118  megahercev pa se nahaja navigacijska oprema za letala in tako naprej.  Mobilni operaterji so za pravico do uporabe frekvenc, na katerih deluje 5G-omrežje, plačali milijardne vsote regulacijskim agencijam, ki urejajo to področje. Zato so bili razumljivo nezadovoljni, ko so jim te agencije v ZDA naročile, da frekvenc še ne morejo uporabljati ali da morajo okoli letališč omejiti njihovo moč.

Nejevolja operaterjev je še toliko razumljivejša, ker so krivci za prekrivanje letalski višinomeri in ne njihovi oddajniki. Letalski višinomeri delujejo na podoben princip kot radarji za merjenje hitrosti, ki jih uporablja policija. Oddajo signal in merijo čas, ki je potreben, da se odboj vrne v sprejemnik. Ta signal ima malce drugačno frekvenco od oddajne. Frekvenca višinomerov je bila včasih podobna frekvenci, ki so jo uporabljali nekateri sateliti. Ta frekvenca je bila sedaj prenesena na omrežje 5G, kar je začelo povzročati težave. Višinomeri namreč niso nikoli natančno ustrezali postavljenim mejam uporabe frekvenc. Signali satelitov so bili šibki in niso povzročili motenj za senzorje višinomerov. Zato so pri sprejemu uporabljali tudi frekvence, ki jim niso bile dodeljene. Težava pa je nastala, ko so to frekvenco prevzeli precej močnejši oddajniki 5G. Sedaj lahko te frekvence motijo odbojni signal višinomerov.

To je najbolj problematično, takrat ko letalo leti z avtopilotom ali na slepo. Takrat lahko računalniki, ki nadzorujejo let, te podatke interpretirajo kot pristanek in ustavijo potisk motorjev ter začnejo zavirati, ko je letalo še v zraku. Največ težav je prekrivanje frekvenc povzročilo v ZDA, kjer je bila regulacija mobilnih operaterjev in letalskih višinomerov slabša. Odpovedni so bili predvsem leti, kjer so letela letala ameriškega proizvajalca Boeing.

Rešitev, ki jo predlaga ameriška agencija za nadzor komunikaciji, je, da se višinomer v njihovem frekvenčnem pasu strožje omeji. Do sedaj so bili regulirani zgolj v frekvencah, ki jih oddajajo. Nove regulacije pa jim bodo prepisale tudi frekvence, ki jih lahko naprave sprejemajo, kar bi moralo rešiti probleme z motnajmi signalov.