V ponedeljkovem BritOFFu na frekvenci Radia Študent se posvečamo lokalnim tematikam. O pravnih kolobocijah glede referenduma, ki zadeva projekt ureditve centralnega parka Koper, smo v prejšnji sezoni že poročali. Včeraj se je naknadni referendum o Urbanem središču Barka, kot so ga poimenovali nekateri mediji, vendarle odvil.

Na referendumsko vprašanje »Ali ste za to, da se uveljavi Odlok o veljavnosti prostorskih aktov na delu območja Urbano središče Barka, ki ga je sprejel Občinski svet Mestne občine Koper dne 23. junija 2021?« je po večini preštetih glasovnic 59,23 odstotka volivcev odgovorilo pritrdilno, 40,77 odstotka pa nikalno. Ker se je glasovanje, ki je potekalo na celotnem območju Mestne občine Koper, in sicer na 81 voliščih, udeležilo nekaj več kot 9600 volivcev oziroma 22,57 odstotka vseh volilnih upravičencev, je bil dosežen tudi kvorum za veljavnost referenduma.

In o čem so Koprčani sploh glasovali? Odlok o veljavnosti prostorskih aktov na delu območja Urbano središče Barka ureja namembnost zemljišča, o katerem polemika teče že vse od začetkov samostojne Slovenije. Na degradiranem območju med poslovnim objektom Barka, sodiščem in nakupovalnim središčem ob Ferrarski cesti je že od leta 1991 predvidena stanovanjska gradnja. Leta 2007, v času drugega mandata županovanja Borisa Popovića, je občina tam gradnjo stanovanj omogočila z občinskim odlokom, zemljišče pa prodala poslovnežu ter zdaj že skoraj nekdanjemu predsedniku in lastniku nogometnega kluba Olimpija Milanu Mandariću, takrat še »Popovemu« prijatelju. Po njunem razhodu, dobro popisanem na straneh domačih tabloidov, je občina leta 2018, še pod Popovićem, prostorski načrt spremenila in na območje, ki se ga je v lokalnem okolju vmes prijelo ime Toncity, po neuresničenem poslovno-stanovanjskem projektu umestila centralni park.

Ko so istega leta sledile lokalne volitve in je Popović županski ključ predal Alešu Bržanu, je mestni svet v sedanji sestavi leta 2020 s sprejemom novega odloka razveljavil prostorski načrt za park, Popović pa se ga je odločil izpodbijati na referendumu. O zakonitosti razpisa referenduma je razpravljalo tudi ustavno sodišče.

Zemljišče je vmes menjalo lastnika, Mandarić ga je prodal izolskemu podjetniku Acu Kabanici, upravni organ pa je že izdal dovoljenje za gradnjo poslovno-stanovanjskega kompleksa z garažno hišo, ki se bo po za občino uspešnem referendumu očitno končno začela. Da pa med pisarnami in stanovanji ne bo zrasla betonska džungla, pred katero so svarili nasprotniki projekta, je občina sklenila sporazum, ki občanom, če se ga bo investitor držal, zagotavlja najmanj 40 odstotkov zelenih površin in urejen park.

Dotaknimo se še referendumske kampanje. Občina pri nagovarjanju volivcev, da glasujejo za sprejeti odlok, ni sodelovala, saj si, kot je odločitev pojasnil Bržan, zaradi nejasnosti pravil o vodenju kampanij niso želeli, da bi na referendum zaradi odstopanja od načela nevtralnosti padla senca dvoma, ki bi morebiti postala vzrok za njegovo kasnejšo razveljavitev. Na drugi strani je neuspešno kampanjo proti uveljavitvi odloka aktivno vodila Civilna iniciativa Parka ne damo, povezana z nekdanjim županom, zdaj mestnim svetnikom, Borisom Popovićem. Da civilno iniciativo očitno sestavljajo predvsem njegovi simpatizerji, kažejo številne poobjave videev s Popovićevega osebnega profila na strani na družbenem omrežju Facebook, kjer je organizirana tudi skupina Boris Popovič bo župan Kopra - civilna iniciativa PARKA NE DAMO, v opisu katere je zapisano, da je, citiramo, »namenjena izključno podpornikom in oboževalcem Borisa Popovića.« Konec citata.

Sodeč po slišanem je včerajšnji referendum o Urbanem središču Barka tudi svojevrstna javnomnenjska raziskava o podpori, ki jo Popović pa tudi Bržan uživata med Koprčani pred prihajajočimi lokalnimi volitvami. Te so napovedane za tretjo nedeljo v novembru prihodnje leto.