BritOFF Pierra Abelarda

BritOFF Pierra Abelarda

Aktualno-politična novica
Abelard
3. 6. 2020 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10.05

Na današnji dan leta 1140 je cerkveni zbor pod vodstvom chartrskega škofa Bernarda de Clairvauxa teologa in filozofa Pierra Abelarda obsodil herezije. Abelard se je na obsodbo pritožil pri papežu, a ni bil uspešen. Kljub temu se je zanj zavzel opat Clunyja, ki je dosegel preklic njegove ekskomunikacije.

Abelard je sicer široko poznan po svojem razmerju s svojo učenko Heloizo. Ko ga je njen stric najel za njenega učitelja, je bil Abelard že spoštovan mislec, mojster katedralne šole Notre Dame - čeprav katedrale takrat še ni bilo - ki so ga hodile poslušat trume študentov. Tudi Heloiza je bila izredno učena, poznala je klasična dela in znala latinsko, grško in hebrejsko. Ko je njen stric izvedel za njuno ljubezensko razmerje, je Abelarda pregnal, a par se je uspel na skrivaj sestajati dalje. Heloiza je zanosila, njunega sina pa po znanstvenem inštrumentu poimenovala Astrolab.

Da bi pomiril njenega strica, je Abelard ponudil, da se poročita, a na skrivaj, da bi to ne škodilo njegovi karieri. Heloiza je sprva nasprotovala, a nato pristala. Ko pa je njen stric javno razkril poroko, jo je zanikala, zaradi česar jo je Abelard v strahu pred stričevo jezo poslal živet v samostan. Stric pa je menil, da se je Abelard skuša znebiti, in se je maščeval nad njim. Skupini mož je naročil, naj ponoči vdre v njegovo sobo in ga kastrira.

Abelard se je kasneje odločil, da bo postal menih in začel pisati polemike o interpretaciji Svetega pisma. S tem je takoj sprožil zgražanje nekaterih cerkvenih kolegov, ki so ga obsodili herezije, a so sodbo kmalu nato umaknili. Abelard se je nato preselil v samostan Saint-Denis. Tam se je skregal z menihi, saj je sklicujoč se na zapise svetega Bede trdil, da je bil ustanovitelj samostana Dionizij Areopagit škof Korinta, ne Aten, kot so trdili oni, sklicujoč se na opata Hilduina. Abelardova zgodovinska herezija je prišla do ušes saintdeniškega opata Adama, Abelard pa je v izogib pregonu Adamu pisal spokoritveno pismo. V njem je ugotavljal, da sta Dionizij Areopagit, škof Korinta, in Dionizij Areopagit, škof Aten, očitno dve različni osebi, a da je morda drugi bil obenem tudi škof Korinta. Kljub temu ga je Adam obtožil, da je užalil tako njihov samostan kot celotno kraljestvo Francije, saj je bil sveti Denis njen zavetnik, in Abelard je bil prisiljen oditi.

Po smrti opata Adama pa je opat Suger Abelardu dovolil izbrati si “katerikoli prostor za preživljanje samotnega življenja”. Tako si je Abelard na zapuščenem prostoru naredil utico iz trstja in strnišča, da bi živel puščavniško življenje. Ko se je to razvedelo v prestolnici, so študentje začeli dreti tja ter si pred njegovo utico postavljati šotore in poslušati njegova predavanja. A zopet so se njegovi odnosi z opatijo poslabšali, zato jo je zapustil. V tem času je zopet prišel v stik s Heloizo, ki je medtem postala vodja novega reda redovnic. Opat Suger je namreč uspel pregnati nunski samostan v Argenteuilu in zasesti njihovo posestvo, opat njihove nove opatije pa je postal Abelard. A kmalu se je naveličal vodenja opatije in se vrnil v Pariz, kjer je zopet začel poučevati. Nadaljeval je s pisanjem in izdajanjem različnih teoloških polemik, dokler ni z njihovo vsebino razjezil škofa Bernarda iz Clairvauxa in bil posledično obsojen herezije. Kljub temu je umrl v miru in časteh pod okriljem clunyjskega opata.

 

Ob 8.05

V Združenih državah Amerike se nadaljujejo protesti proti policijskemu nasilju kljub policijski uri. Ameriškim protestnikom so se v solidarnostnem protestu pridružili še francoski, ki so se zbrali pred pariškim vrhovnim sodiščem. Policijsko nasilje je pereč problem tudi v Franciji, kjer je trenutno v parlamentarni obravnavi predlog zakona, ki bi prepovedoval širjenje fotografij policistov. Policija je mirne protestnike kmalu razgnala.

Medtem so avstrijske oblasti objavile načrt preoblikovanja rojstne hiše Adolfa Hitlerja v policijsko postajo. Obnova bo predvidoma končana do leta 2022 in bo stala 5 milijonov evrov. Stavba je sicer v javno last prišla šele leta 2016. Predhodni lastnik je ni želel prodati, nato pa je avstrijsko vrhovno sodišče razsodilo, da jo država lahko ekspropriira. Nastanitev policijskega regionalnega poveljstva v njej naj bi sicer po vladnih načrtih hišo naredila za kar se da neprijetno romarsko lokacijo za nacistične nostalgike, v času trenutnih protestov proti policiji pa se ponuja še drugačna simbolika.

Italijanska neofašistična skupina Forza Nuova in desne opozicijske stranke Forza Italia, Liga in Bratje Italije so obeležili dan republike s protestom na rimski Piazzi del Popolo. Na trgu so vlado pozivali k takojšnjemu odstopu zaradi slabega obvladovanja epidemije. Po koncu protesta opozicije se je na trgu odvil še protest oranžnih jopičev, gibanja, ki meni, da je covid-19 zarota.

Italija je odpravila protikoronske ukrepe, ki so prepovedovali gibanje med različnimi deželami, prav tako dovoljuje vstop tujim državljanom Evropske unije, Britanije, Norveške in Švice. Od sedaj jim po prestopu meje ne bo treba iti v štirinajstdnevno karanteno.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.