10.00

Drago občestvo Radia Študent, petkovi BritOFFi prejšnji ponedeljek otvorjene jutranje sezone bodo prevozniški. Iz prve roke poročamo o transportu in mobilnosti ter z njima povezanih dogodivščinah in prigodah. V prvem prevozniškem BritOFFu v zgodovini frekvence 89,3 mHz bomo pluli po Bosporju – najožjem prelivu na svetu, ki se uporablja za mednarodno plovbo. Ladijski promet v bosporski ožini je seveda najbolj zgoščen na jugu, v vodah največjega turškega mesta. Carigrajski trajekti povezujejo precej oddaljene in različne mestne četrti v evropskem in azijskem predelu metropole ter so v tem kaotičnem, včasih neobvladljivem mestu nemara najbolj učinkovito medcelinsko prevozno sredstvo. V neposredni bližini carigrajskega mestnega jedra Bospor namreč preči le en most, ob trajektnih in cestnih povezavah pa prometno podobo ožine krasi tudi podvodni vlak, imenovan Marmaray, poimenovan po Marmarskem morju med Bosporjem in Dardanelami.

Če so ladje in trajekti v veliki večini evropskih mest namenjeni komercialni dejavnosti, ki turističnim kapitalistom prinaša bajne vsote denarja, ima ladijski promet v Carigradu pomembno mestotvorno funkcijo. Prebivalkam in obiskovalcem mesta dveh celin trajekti, ki povečini vozijo med azijskima četrtma Kadiköy in Üsküdar ter evropskimi četrtmi Karaköy, Kabataš in Bešiktaš, od zgodnjih jutranjih ur pa vse do ene ponoči omogočajo relativno hiter prevoz z razgledom na mestno jedro. Večina trajektnih voženj traja dobrih petnajst minut, ena vožnja pa vas po denarnici udari za dobrih sedem turških lir ali trenutno približno štirideset evrskih centov. Na trajekte se lahko vkrca od 600 do 2.000 ljudi, v najbolj prometnih špicah pa je popolnoma običajno, da ladijski sprevodniki na krov spustijo še bistveno več potnic, ki naposled sedejo na stopnice med nadstropji trajekta. 

Birr Çay

Na carigrajskem trajektu lahko, jasno, naročite črni čaj, za katerega boste odšteli pet turških lir ali dobrega četrt evra. Med vožnjo si lahko prav tako privoščite simit oziroma tradicionalni pekovski izdelek v obliki prstana, posut s sezamovimi semeni.

V slovensko kolektivno zavest vtisnjenemu stereotipnemu reku »kaditi kot Turek« navkljub pa vas morda preseneti dejstvo, da je kajenje na trajektu prepovedano in zanj zagrožena denarna kazen.

izjava

Škatlica cigaret je v Turčiji približno trikrat cenejša kot v Sloveniji. Zato pa je bistveno dražji alkohol, nanj so iz versko-političnih razlogov pripete težke davščine. Pitje alkohola na javnih mestih v Turčiji ni prepovedano, a vas lahko ob tovrstnem početju doleti skeptičen pogled, kakršnega nam je namenil tudi ladijski sprevodnik, ko smo si med vožnjo odprli pločevinko Efesa.

izjava

Za vse, ki jim omejevanje kajenja in pitja alkohola na morski gladini povzroča frustracije, v Carigradu obstajajo tudi zabave na ladjah. Za potrebe današnjega BritOFFa smo se tudi mi odpravili na eno od tovrstnih zabav, ki jih oglašujejo kot edine zabave med dvema celinama na svetu. Posledično so bila velika tudi pričakovanja.

izjava

Po dobrih treh urah plovbe vzdolž bosporske ožine in nezmožnosti pobega pred komercialno ameriško glasbo smo lahko doumeli koncept zabave na ladji – ujetost, razgled in gneča na stranišču.

izjava

Kljub prvotnemu navdušenju nad zabavami na ladji poslušalstvu Radia Študent sporočamo, da te niti niso pretirano zabavne – zlasti zaradi možnosti morske bolezni ob pretiravanju s pijačo. 

8.00

Palestinske politične frakcije so v alžirski prestolnici Alžir dosegle dogovor o skupni izvedbi parlamentarnih in predsedniških volitev v prihajajočem letu. Dogovor so podpisali voditelji štirinajstih političnih organizacij – med njimi tudi Hamas, ki upravlja Gazo, in največje politično gibanje znotraj Palestinske osvobodilne organizacije oziroma PLO – Fatah, ki upravlja Zahodni breg. Voditelji frakcij so kot edino legitimno predstavnico palestinskega naroda prepoznali PLO, kar pa ne pomeni nujno, da bosta Gaza in Zahodni breg po volitvah združena pod vlado narodne enotnosti.

Dogovorov pa ne podpisujejo le v Alžiru. Sindikati javnega sektorja so s predstavnicami slovenske vlade namreč podpisali dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. Ta predvideva zvišanje plač, višje nadomestilo za malico, za tiste na delovnih mestih do vključno 50. plačnega razreda pa še poračun regresa za letni dopust. Plače se bodo prvič zvišale novembra, ob izplačilu oktobrske plače, in sicer za polpeti odstotek, drugič pa aprila za en plačni razred.

9.00

Mehiški kongres je s 339 glasovi od skupno 500 izglasoval, da bo vojska na ulicah mehiških mest prisotna vsaj do leta 2028. Patrulje mehiške vojske večja mesta nadzorujejo že od leta 2006, ko je takratna mehiška vlada razglasila vojno proti drogam in organiziranemu kriminalu. Po mnenju levosredinske koalicije pod vodstvom premierja Andrésa Manuela Lópeza Obradorja bi bilo mehiško ljudstvo ob umiku vojske podvrženo kriminalnim dejavnostim, nevladne organizacije pa medtem opozarjajo na še intenzivnejšo militarizacijo mehiške družbe.

Vlada je za koordinatorko projekta Potniški center Ljubljana oziroma centra Emonika, v sklopu katerega naj bi prestolnica dobila novo železniško in avtobusno postajo, imenovala državno sekretarko na Ministrstvu za infrastrukturo, Alenko Bratušek. Ta bo morala vladi vsakega pol leta predložiti ustrezno dokumentacijo o stanju projekta, katerega gradnjo politični vrh obljublja že vsaj 15 let, po zadnjih informacijah pa naj bi luč sveta dokončno ugledal leta 2025.

Naslovna fotografija: delo avtorja