Pozdravljeni v sredinem Britoffu, v katerem živimo po citatu Williama Faulknerja, da preteklost ni mrtva. Niti ni preteklost. Tega se dobro zaveda še 39 zapornikov v ameriški vojaški bazi na Kubi, Guantanamu. Prvi zaporniki, domnevni teroristi in člani skupine Al Kaida, so tja prišli natanko pred 20 leti.

Američani imajo bazo na Kubi v zalivu Gunatanamo od leta 1903, eno leto po ustanovitvi republike Kube, potem ko so ZDA premagale španske kolonialiste v špansko-ameriški vojni. Pravno gledano imajo ZDA bazo v najemu, čeprav Kuba od leta 1959 ni sprejela nobenega plačila za najem, saj smatra bazo za ameriško okupacijo. Če bi, bi lahko prejela 4000 dolarjev na leto.

Prihod prvih zapornikov v Guantanamo ni bil nobena skrivnost, temveč skrbno režiran medijski dogodek v produkciji ameriške vojske. Pentagon je organiziral obisk novinarjev, ki so lahko spremljali prihod vojaškega transportnega letala iz Kandahara, a dogodka niso smeli ujeti na trak. Kot je poročala novinarka Miami Herlada, je letalo z 20 ujetniki pričakala večja enota marincev z vso oborožitvijo: oklepnimi vozili s težkimi mitraljezi, nekaj raketometi, več helikopterji in vojaško ladjo ob obali. 

Ujetniki so bili oblečeni v slavne živo oranžne kombinezone in so nosili kirurške maske, saj naj bi takrat v Afganistanu razsajala tuberkuloza. Na glavi so imeli smučarske kape in glušnike, na očeh pa smučarska očala, ki so bila pri nekaterih prebarvana s črno barvo. 

Vsi ti ukrepi so bili po besedah poveljnika zapora Michaela Lehnerta potrebni, ker naj bi bili zaporniki najbolj nevarni člani Al Kajde. »Prosili smo, da nam najprej pošljejo največje zlikovce,« je še dodal Lehnert. Poveljnik ameriškega general-štaba Richard Myers je medtem za New York Times povedal, da so bili ti zaporniki tako nevarni in tako odločeni uničiti Ameriko, da so med 27-urno vožnjo grizli hidravlične cevi transportnega letala, da bi ga strmoglavili.  

Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je kasneje zapornike opisal kot najslabše od najslabših. Kot so kasneje razkrili dokumenti, se je istočasno pritoževal vojski, da so Guantanamo napolnili z nizko rangiranimi borci iz Afganistana. Skupno je bilo v Guantanamo napotenih 780 zapornikov, od katerih je bila večina izpuščena ali predana drugim državam, devet pa jih je v zaporu umrlo. 

Prav vsi zaporniki pa so bili tam nezakonito. ZDA jim namreč niso dale statusa vojnih ujetnikov, zato niso spoštovale določil Ženevske konvencije, na kar so nevladne organizacije opozarjale že od prvega dne. Za zaprtje niso imele ameriške oblasti nobenih pooblastil. Zaporniki niso imeli pravice do odvetnika, velik del pa ni imel nobenih zvez s kakršnokoli teroristično organizacijo.