8:05

V zvezni državi New York so potekale ameriške volitve za strankarske predsedniške kandidate. Po pričakovanjih sta premočno zmagala Hillary Clinton na demokratski in Donald Trump na republikanski strani. Zmaga je še posebno pomembna za Trumpa, saj se je v zadnjih tednih prvič soočal z resnimi težavami v letošnji bizarni volilni sezoni.

V Dresdnu se je začelo sojenje ustanovitelju nemškega protiislamskega gibanja Pegida Lutzu Bachmannu. Zaradi spodbujanja sovraštva, ko je leta 2014 begunce označil za smeti in živali, mu grozi pet let zapora. Bachmann in njegovi podporniki so priložnost izkoristili za politično manifestacijo.

Na Kubi se je zaključil kongres vladajoče komunistične partije. Predsednik Raul Castro je bil izvoljen za še en petletni mandat, a je ob tem poudaril, da prihaja čas, da vodstvene položaje prevzame mlajša generacija. Kongres je zaključil njegov brat Fidel,  ki je v čustvenem govoru govoril o svoji bližajoči se smrti in o komunizmu po odhodu generacije revolucionarjev, ki so pred skoraj šestdesetimi leti zrušili diktatorja Batisto.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je za novega slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice izglasovala Marka Bošnjaka. Bošnjak je odvetnik in izredni predavatelj na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici.

10:05 Surovine

Konec prejšnjega tedna je v Dohi potekal prvi skupni sestanek držav članic OPEC in drugih velikih izvoznic nafte. Cilj je bil doseči dogovor o zmanjšanju proizvodnje, ki trenutno za približno dva milijona sodčkov na dan presega porabo, kar je cene potisnilo pod 30 dolarjev na sod. Dogovor pa je preprečilo geopolitično rivalstvo med Savdsko Arabijo in Iranom. Slednji si po letih izolacije želi vrniti na tržni delež, ki ga je imel pred uvedbo mednarodnih sankcij. Savdska Arabija je na drugi strani pripravljena na dogovor zgolj pod pogojem, da je zmanjšanje proizvodnje enako za vse. Žrtve teh pregovarjanj so predvsem revnejše izvoznice surovin, kot sta Venezuela in Nigerija, katerih valute so ob novici o propadlih pogajanjih v katarski prestolnici močno padle, kar posledično pomeni zvišanje njihovih dolgov in cen uvoza.

Svet je soočen s hiperprodukcijo jekla. Kljub temu da so tovarne zasedene zgolj dvotretjinsko, proizvodnja še vedno močno presega povpraševanje. Sestanek tridesetih največjih držav proizvajalk, ki je v začetku tedna potekal v Bruslju, se je zaključil brez dogovora o zmanjšanju proizvodnje. Združene države Amerike prst usmerjajo v Kitajsko, ki proizvede približno polovico svetovnega jekla. Kitajska je v letih visokih investicij v infrastrukturo  razvila ogromen jeklarski sektor, katerega rast se ni ustavila niti po tem, ko je potreba po jeklu začela padati. Domače presežke poskuša preusmeriti v izvoz, kar je povzročilo padec cen na tretjino vrednosti izpred leta in pol.

Nizke cene kovin, predvsem jekla, upravičeno skrbijo tudi delavce v zahodnih državah. Zaradi tega je prejšnji teden v Nemčiji protestiralo več kot 40 tisoč delavcev, zaposlenih v jeklarski panogi, ki od države zahtevajo, da zagotovi varnost njihovih delovnih mest. V opozorilo jim je usoda njihovih britanskih kolegov. Največji svetovni metalurg Tata Steel se je namreč odločil umakniti se z Otoka, zaradi česar je ogroženo več deset tisoč delovnih mest, vlada pa se je znašla pod plazom kritik, da zaradi svoje slepe predanosti prostim trgom in servilnosti do Kitajske domače proizvodnje ne zaščiti dovolj. Na drugi strani luže zaradi enake situacije na trgu z aluminijem ameriški delavci zahtevajo začasne zaščitne carine. Carine  za visokotehnološko jeklo iz Evrope je že uvedla Kitajska.