Neuradni list

V tokratnem Neuradnem listu o priobalnih zemljiščih. Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki ga je vlada potrdila v četrtek in je trenutno v parlamentarni obravnavi.

Poglavitne spremembe zakona bi bile po predlogu ministrstva ukinitev ožanja priobalnega pasu slovenskih celinskih voda, torej pasu, ki meji na vodo, in prenos odločanja o spremembah meja priobalnih zemljišč z vladne na upravno pristojnost. Predlog zakona prav tako dovoli financiranje javnih gospodarskih služb urejanja voda iz Sklada za vode, če ni možno zagotoviti drugih sredstev.

Preden se dotaknemo pomena in posledic tega predloga, še malo ozadja glede Zakona o vodah. Zakon o vodah določa pravila o ravnanju s slovenskimi vodnimi okolji in priobalnimi zemljišči. To vključuje tako preprečevanje neposrednega onesnaževanja kot tudi varovanje pred gospodarskimi dejavnostmi, ki ogrožajo snažnost voda in naravne habitate mnogih živalskih vrst. Po sprejetju zakona leta 2002 se je vlada ob prvi zakonski spremembi z izbrisom 94. člena odpovedala opazovanju in nadzoru naravnih pojavov, ki bi lahko škodili vodnim okoljem. Zakon je bil v 12 letih še šestkrat spremenjen.

Tokratna sprememba Zakona o vodah je dvignila nekaj medijske pozornosti zaradi določila, da so lahko javne gospodarske službe za urejanje voda financirane iz Sklada za vode, če ne uspejo dobiti zadostnega zneska za gradnjo gospodarskih objektov iz drugih finančnih virov.

Sklad za vode je v upravi ministrstva za okolje in prostor in je namenjen financiranju nakupov zemljišč in gradnji vodne infrastrukture na njih, večinoma gre za objekte, ki varujejo pred škodo zaradi narasle vode. Sklad je namenjen gradbenim projektom vodne infrastrukture lokalnih skupnosti in države, kar pomeni, da gre denar za izvajanje Zakona o vodah in ne za dobičkonosne naložbe.

S financiranjem gospodarskih služb iz Sklada za vode je vlada na široko odprla vrata dobičkonosno naravnanim projektom gospodarstvenikov, ki bi lahko škodovali vodnemu okolju. Poleg tega si je vlada onemogočila neposreden nadzor nad dejavnostmi v priobalnem pasu s spremembo zakona, ki prenaša pristojnosti za spremembe meja priobalnih zemljišč z vladnega na upravni nivo. To pomeni, da bo vloge za zožitev meja priobalnih zemljišč v primeru sprejetja zakona odslej obravnavala Direkcija Republike Slovenije za vode in da se razširja nabor ureditev, ki se jim bo dovolilo poseganje v ureditev priobalnih zemljišč.

Priobalna zemljišča celinskih voda se delijo na dva reda. Obalna zemljišča prvega reda segajo 15 metrov od vodne meje, obalna zemljišča drugega reda pa pet metrov od vodne meje. Ker gre za okoljsko pomembna zemljišča, si na priobalnih zemljiščih ljudje ne morejo graditi objektov, ki mejijo na vodo. Mogoči pa sta širitev in ožanje priobalnega zemljišča, če je to potrebno zaradi varstva vodnega okolja, poseg na obstoječe stavbno zemljišče znotraj naselja in če ne poslabšuje stanja voda.

Ministrstvo za okolje in prostor prenos pristojnosti odločanja o ožanju priobalnih zemljišč utemeljuje s krajšanjem in debirokratizacijo mejnih postopkov na priobalnih zemljiščih, ki bosta optimizirala razvoj vodnega gospodarstva. Glede financiranja gospodarskih projektov iz Sklada za vode je ministrstvo v predlogu zakona zapisalo, da so izbrali rešitev, ki je, citiramo: “preglednejša, saj omogoča izvajanje cenovne politike na področju upravljanja z vodami v skladu s prejeto evropsko politiko do voda,” konec citata.

Predlog spremembe Zakona o vodah pomeni odmik vlade od okolju prijazne politike in korak v smeri izpolnjevanja želja gospodarstvenikov. Situacija je podobna pri osnutku sprememb Zakona o varstvu okolja. Okoljevarstveniki svarijo, da ministrstvo za okolje in prostor tudi pri okoljskem zakonu izključuje civilno družbo, ki predstavlja okoljevarstveni vidik, in namesto tega sprejema odločitve v prid gospodarstva.

Novice

Na sobotnih in nedeljskih protestih v podporo ruskemu opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu je v več kot 90 ruskih mestih policija nad protestniki uporabila silo in po neuradnih podatkih skupno aretirala okrog 6,500 ljudi. Ruse je na ulice pognala aretacija Alekseja Navalnega ob prihodu v Moskvo po zdravljenju v Nemčiji zaradi zastrupitve z živčnim strupom novičok. Navalnemu, ki mu je sodišče odredilo 30-dnevni pripor, grozi tudi zaporna kazen, ker zanj še vedno velja pogojna kazen iz leta 2014, ko je bil obsojen korupcije. V Moskvi se je neuradno zbralo 40,000 protestnikov, kar skupaj z demonstracijami v drugih ruskih mestih pomeni, da so trenutni protivladni protesti največji v Rusiji v zadnjih 10 letih. 

Zahodnosaharska osvobodilna organizacija Polisario [polisArijo] je v nedeljo izstrelila štiri rakete v smeri mejnega prehoda Guerguerat, varovane cone na jugu Zahodne Sahare na meji z Mavretanijo. Maroške oblasti so sporočile, da rakete niso vplivale na pomembno prometno žilo na območju Guerguerata in obsodile tako imenovani nadlegovalni ogenj, ki se ga Polisario poslužuje v zadnjih treh mesecih. Prav zaradi oviranja prometa proti jugu na območju Guerguerata je maroška vojska v novembru začela z vojaško operacijo proti Polisariu. Ta je po posredovanju mirovnih enot OZN končala 30-letno premirje, čemur je sledilo izmenjavanje opozorilnih napadov, ki regijo držijo v stalni pripravljenosti na vojno. Kljub temu maroška oblast vztraja, da je situacija pod nadzorom in da gre le za medijsko vojno.    

Sodišče v Ženevi je izraelskemu poslovnežu Benyju Steinmetzu dosodilo pet let zaporne kazni in nekaj več kot 45 milijonov evrov odškodnine zaradi ponarejanja dokumentov in podkupovanja gvinejskih uradnikov v zameno za nadzor nad izkopavanjem tamkajšnje želene rude. Steinmetzevo podjetje je s podkupovanjem dobilo pravice za rudarjenje v Simandoujskih [simandUjskih] rudnikih, ki veljajo za ene najbolj neizkoriščenih najdišč železove rude na svetu in so s tem tudi eni najprivlačnejših za poslovneže. Primer Benyja Steinmetza je tako eden najodmevnejših sodnih procesov proti rudarskim tajkunom, ki se v lovu na drage rudnine pogosto poslužujejo korupcije in nečloveškega ravnanja s tamkajšnjim prebivalstvom.