Ob 10.05 

V današnjem lokalnem BritOFFu pa o povečanju števila hmeljevih nasadov v okolici Slovenj Gradca in posledičnih skrbeh domačinov. Pridelava hmelja je v okolici Slovenj Gradca, v Mislinjski dolini, seveda stvar tradicije. Vendar pa domačine moti širjenje trajnih hmeljišč na nova področja, vse bližje k Slovenj Gradcu. Skrbijo jih namreč negativni učinki hmeljišč na zdravje in onesnaženost okolja. Novembra ustanovljena Civilna iniciativa za varovanje okolja in zdravja občanov oziroma s kratico CIVOZ si tako prizadeva za ustavitev približevanja hmeljišč mestu in prekomerni uporabi pesticidov.

Iniciativa je nastala kot posledica lanskih sprememb zemljišč. Več kmetov je namreč lani svoja kmetijska zemljišča spremenilo v hmeljišča, saj so ta bolj dobičkonosna. Nova hmeljišča, ki nastajajo zadnje leto, se nahajajo v bližini velikega bivalnega naselja, šol, vrtcev, vpadnic v mesto. V CIVOZ-u kot primer hmeljišča, ki je preblizu naseljem, še posebej izpostavljajo načrtovano 2,5 hektarja veliko zemljišče, ki ga bo od največjega strnjenega naselja hiš in blokov Slovenj Gradca, kjer prebiva nekaj tisoč ljudi, ločila le cesta. To zemljišče bo po oceni iniciative vplivalo tudi na okoliška naselja in center mesta. Bližina hmeljišč pa domačine skrbi zaradi povečanega tveganja za onesnaževanje okolja, ki ga prinašajo v hmeljarstvu uporabljane velike količine pesticidov. Ti namreč lahko preko podtalnice ali zraka zmanjšujejo biodiverziteto, pri človeku pa lahko ob daljši izpostavljenosti povzročajo zastrupitve in raka. Predvsem širjenje pesticidov v zraku je še posebej nevarno za Mislinjsko dolino, saj je ta podpovprečno prevetrena.

Pri CIVOZ-u opozarjajo na pomanjkanje strategije občine in države pri postavljanju hmeljišč, zato se ta postavljajo nenadzorovano. Mestni svetnik in predsednik CIVOZ-a kritizira tudi dejstvo, da občina nima monitoringov onesnaženosti zraka. Slovenjgraška občina pa odgovarja, da so vsa postavljena hmeljišča v skladu z zakonodajo in da postavljanje strategije za hmeljišča ni v pristojnosti občine. Za omejevanje nasadov hmelja bi bila potrebna sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih. Za spremembo tega zakona si prizadeva tudi iniciativa CIVOZ.

Ob 8.05 

Organizacija držav izvoznikov nafte, OPEC, je na pogajanjih na naftni konferenci v Abu Dabiju za leto 2018 napovedala 1,3-odstotno večje povpraševanje po nafti. V poročilu o stanju naftnega trga so ocenili, da se trg približuje ustreznemu ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem, na podlagi česar so zvišali napoved povpraševanja po nafti. Vzrok za višje povpraševanje naj bi bil predvsem v povpraševanju Kitajske in povečanju prometa v Združenih državah Amerike.

 

OPEC članice so za ohranitev visoke cene nafte januarja začele zmanjševati svojo proizvodnjo nafte in posledično njene zaloge na svetovnem trgu. Letošnjega junija je namreč cena nafte zaradi prevelikih naftnih zalog na trgu in povečane proizvodnje padla za osem odstotkov. Na trenutni konferenci se zato pogajajo o podaljšanju omejitve proizvodnje nafte. Minister za energetiko Združenih arabskih emiratov Suhail Mohamed al-Mazruei je izrazil svoje prepričanje, da bodo članice OPEC-a do konca meseca podaljšale dogovor o omejitvi proizvodnje nafte.

Agencija Republike Slovenije za okolje je bioplinarni Lendava odvzela okoljevarstveno dovoljenje. Agencija je namreč odkrila, da bioplinarna ne deluje v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. Bioplinarna namreč po dvajsetih inšpekcijskih pregledih ni uskladila delovanja tovarne s standardi okoljevarstvenega dovoljenja. Med prekrški lastnika bioplinarne Ecos centra je tudi predelava odpadkov, ki so jih nedovoljeno prepeljali iz Hrvaške.

Lendavska občina je z odvzemom zadovoljna, saj se bo z zaprtjem bioplinarne zmanjšal smrad v okolici. Občina in civilna pobuda Dovolj smradu sta namreč želeli revizijo okoljevarstvenega objekta bioplinarne.