Jutranje novice

Prizivno zvezno sodišče v San Franciscu je zavrnilo pritožbo administracije predsednika Donalda Trumpa, naj sodišče ponovno uveljavi prepoved potovanj iz sedmih, pretežno muslimanskih držav. Predsedniški dekret, s katerim se je ustavilo prihode vseh državljanov sedmih držav, tudi tistih, ki imajo delovne vize za stalno bivanje v ZDA, je bil ena prvih potez novega ameriškega predsednika. Nanj se je pritožilo več zveznih držav, najhitreje pa se procesira pritožba zvezne države Washington. Okrožno sodišče v Seattlu je na njihovo pritožbo prejšnji teden razveljavilo Trumpov dekret. Kot prejšnji teden je tudi današnja odločitev sodnikov, ki je bila soglasna, vzbudila besne reakcije iz Bele hiše. »SE VIDIMO NA SODIŠČU« je v twittu zapisal Trump in dodal še, da varnost države visi na vrvici. Zadeva se sedaj seli na vrhovno sodišče, ki bo s svojim rednim zasedanjem začelo aprila.

Nemška kanclerka Angela Merkel in predsedniki vseh šestnajstih nemških zveznih dežel so na sestanku v Berlinu dosegli dogovor o spremembi režima vračanja migrantov, ki jim je bila v Nemčiji zavrnjena prošnja za azil. Za te deportacije so bile do sedaj odgovorne posamezne zvezne države, ki so imele pri tem različne kriterije in postopke. Več zveznih držav na primer ne želi več vračati beguncev iz Afganistana, saj ga ne smatrajo za varno državo. Poleg tega je vračanje migrantov potekalo precej počasneje od načrtov, še posebno v zadnjem času, ko se je povečalo število zavrnjenih prošenj. Deportacije bo sedaj postopoma prevzela zvezna vlada. V ta namen bo ustanovljen tudi nov zbirni center v Potsdamu, ki bo pod jurisdikcijo zvezne vlade v Berlinu.

Turška vojska je sporočila, da so bili v letalskem napadu, ki so ga izvedle ruske zračne sile, po pomoti ubiti trije turški vojaki, enajst pa jih je bilo ranjenih. Dogodek je priznala tudi Moskva, kjer so povedali, da se je ruski predsednik Vladimir Putin po telefonu opravičil turškemu predsedniku Erdoganu. Do incidenta je prišlo v vojaških operacijah proti Islamski državi na vzhodu Sirije.

Evropski parlament

Drugi Britoff ob petkih namenjamo dogajanju v Bruslju, še posebno v Evropskem parlamentu. Naporen teden v Bruslju je še dodatno poživil novi ameriški predsednik. Donald Trump namerava za ameriškega veleposlanika pri Evropski Uniji predlagati akademika in političnega svetovalca Teda Mallocha. Malloch, ki že več let živi v Veliki Britaniji, je namreč odkrit nasprotnik evropskega povezovanja in je na lanskem referendumu podprl izhod Velike Britanije iz Unijo. Malloch tudi ne skriva mnenja, da bi bilo za Združene države Amerike bolje, če bi razvijale bilateralne odnose s posameznimi evropskimi državami, ne pa z Unijo, ki jo redno kritizira zaradi nedemokratičnosti.

Zaradi nominacije za ameriškega ambasadorja je Malloch zadnje čase reden gost angleških informativnih programov, šarmiranje bruseljskega establišmenta v njih pa očitno ni visoko na listi njegovih prioritet. Še posebno veliko negodovanja je sprožil sledeči izsek iz intervjuja za BBC:

Izjava

Imenovanje Mallocha za ameriškega ambasadorja pri Evropski uniji številni v Bruslju razumejo kot provokacijo s strani nove garniture v Washingtonu. V ponedeljek so tako tri največje stranke v Evropskem parlamentu popisale skupno izjavo, naj predsednik Evropske unije Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker imenovanje Mallocha zavrneta. V Bruslju sicer še niso prejeli uradne prošnje za sprejetje ambasadorja, tako da uradnega odgovora še niso podali. Bo pa vprašanje ambasadorskega mesta ena glavnih točk pogovorov prihodnji teden, ko se bo v Bruslju mudil ameriški podpredsednik Mike Pence.

Če bo Malloch kljub temu sprejet, se verjetno ne more nadejati pretirano toplega odnosa s predsednikom Evropske komisije Jeanom-Claudom Junckerjem. Za slednjega je namreč rekel, da bi se bolje obnesel kot župan kakšnega mesta v Luksemburgu. Morda pa bosta Malloch in Juncker vseeno našla skupno točko v kritiki svetovnega ekonomskega foruma v Davosu. Ta teden je bil namreč objavljen zapisnik iz nedavnega sestanka Evropske komisije, na katerem je Juncker svoje komisarje okaral zaradi njihove množične udeležbe v Davosu. Visokogorski oddih v izbrani družbi si je namreč privoščilo dvanajst (12) od sedemindvajsetih (27) komisarjev, med njimi tudi slovenska komisarka Violeta Bulc, ki je odgovorna za prometni resor. Zapisnik je glede tega, kakšen je bil odgovor komisarjev, izjemno skop, pove pa, da je komisija  predsednikove besede vzela na znanje.

Glede transparentnosti pa Evropska unija za vsakih nekaj korakov naprej naredi tudi kakšnega v drugo smer. Drugi mož Evropske komisije Frans Timmermans je namreč obvestil parlamentarno Komisijo za državljanske pravice, pravosodje in notranje zadeve, da bo komisija do nadaljnjega prenehala z objavljanjem poročila o korupciji v Evropski uniji. Izdaja poročila, ki pokriva lansko leto, je sicer že sedaj zamujala, konec prejšnjega meseca pa je komisija sporočila, da vanj ne bo vključeno novo poglavje, ki se ukvarja z ugotavljanjem korupcije v nadnacionalnih organih Evropske unije.

Po zavezah iz leta 2011 naj bi Evropska komisija omenjeno poročilo pripravila dvakrat letno, prvo pa je bilo izdano leta  2014. Precej obsežen dokument je takrat povzročil prav toliko negodovanja med voditelji evropskih držav in najverjetneje so prav njihovi pritiski botrovali temu, da je bilo izdajanje poročila opuščeno. Komisija je v preteklosti izdajanje poročila zagovarjala, sedaj pa so zapisali, da je bil namen poročila dosežen z že izdanimi dokumenti, tako da redno izdajanje novih različic ni več potrebno. Do odločitve komisije prihaja ravno v tednu, ko so dogajanje v Evropski uniji na nacionalni ravni zaznamovali množični protesti v Romuniji, in sicer proti odločitvi tamkajšnje vlade, da dekriminalizira nekatere oblike korupcije. Romunska vlada je pred dnevi pod pritiski, ki so prihajali ne le od doma, ampak tudi iz evropskih držav, svojo odločitev razveljavila.

Še bolj se je zataknilo pri poročilu znotraj evropskih institucij. Ko se je konec prejšnjega meseca Evropska komisija odločila, da v sedaj neizdano poročilo ne vključi poglavja o notranji korupciji, so povedali, da bodo poglavje vključili v eno izmed kasnejših poročil, ki pa jih sedaj ne bo. Evropska komisija sicer priznava, da je ovira pri pripravi takšnega poročila tudi to, da Evropska unija nima neodvisnega zunanjega organa za boj proti korupciji, kot je to v navadi pri nacionalnih državah. Evropska unija sedaj namerava to nadzorno funkcijo prenesti na organizacijo Skupina držav za boj proti korupciji ali krajše Greco. Evropske institucije trenutno izvajajo notranje priprave za začetek vzpostavitve sodelovanja z Grecom. Da so napori Evropske komisije za boj proti notranji korupciji nezadostni pa priča tudi nedavno poročilo nevladne organizacije Transparency International. To poročilo, ki je izšlo prejšnji mesec, je ugotovilo, da ima Bruselj nezadosten nadzor nad podjetji, ki dobivajo evropska sredstva in so bila vpletena v korupcijske preiskave. Komisija je v zadnjih letih le enemu podjetju izdala prepoved črpanja evropskih sredstev.

V pripravah na zasedanje Evropskega parlamenta, ki bo prihodnji teden potekalo v Strasbourgu, so bili poslanici ta teden zaposleni predvsem v posameznih odborih, ki pripravljajo zakonodajo, o katerih bo potekalo glasovanje prihodnji teden. Najvidnejše delo je imel Odbor za notranji trg, ki je odločal o spremembah zakonodaje, ki ureja testiranje novih avtomobilov. Spremembe prihajajo kot dogovor na tako imenovano afero, v kateri so ameriški regulatorji odkrili, da je nemški avtomobilski koncern Volkswagen goljufal pri testiranju izpustov zdravju škodljivih dušikovih oksidov. Naknadno se je ugotovilo, da je Volkswagen goljufal tudi pri evropskih testih. Nadzorni sistem motorja je namreč zaznal, kdaj se na avtomobilu izvaja testiranje in je takrat spremenil rešim delovanja tako, da so izpusti na račun zmanjšane moči motorja in večje porabe goriva zadovoljili predpisanim standardom.

Odkrivanje nerealistično nizkih meritev se je v Evropi izkazalo za precej šibkejše kot v Ameriki. Razloga za to sta dva. Pred dvema desetletjema je bil na ravni Evropske unije sprejet načelen dogovor o tem, da je najbolj učinkovit način za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki jih generira promet, ta, da se z zakonodajnimi spodbudami daje prednost dizelskim motorjem. Ti so varčnejši, a hkrati uporabljajo manj čisto gorivo in imajo višje delovne temperature, zaradi česar se tvori veliko več zdravju škodljivih izpustov. To so na eni strani prašni delci, poleg njih pa še zdravju škodljivi dušikovi oksidi. Evropska zakonodaja je bila pri tem, da bi omogočila širšo uporabo dizelskih avtomobilov, precej popustljivejša do tovrstnih izpustov, kot so bili v ZDA in na Japonskem.

Drugi razlog za to, da evropske države niso uspele preprečiti visokih izpustov škodljivih plinov, pa je to, da so regulatorji v evropskih državah domačim proizvajalcem avtomobilov radi pogledali skozi prste. Ravno ta teden je notranja preiskava v Italiji razkrila, da so italijanski organi pri testiranju avtomobilov domačega proizvajalca Fiat spustili pregled, ki bi lahko razkril uporabo testnega režima delovanja v računalniku motorja. Poročilo je bilo pripravljeno na zahtevo Evropskega parlamenta in je bilo ena glavnih točk zaslišanja komisarke Elzbiete Bienkowske pred parlamentarnim odborom. Bienkowska je povedala, da bo komisija v prihodnjih mesecih odprla preiskavo v več evropskih državah, v katerih sumi, da so nacionalni regulatorji nevestno izvajali avtomobilska testiranja. Do sedaj je komisija sprožila še sedem takšnih preiskav. Po besedah komisarke je ugotavljanje realnih rezultatov še vedno težko, saj tako industrija kot tudi regulatorji, ki so v pristojnosti posameznih držav, niso spremenili starih vzorcev obnašanja.

Odbor za notranji trg je na glasovanju podprl predlog sprememb zakonodaje, ki bo Evropski komisiji dodala dodatna orodja za pritisk na nacionalne regulatorje. Komisija bo sedaj lahko izvajala revizije v posameznih državah, zahtevala spremembe v metodologiji testiranja, poleg tega pa bo lahko tudi sama izvajala samostojna testiranja. A ta ne bodo redna in izvajati jih bo moral zunanji izvajalec. Odbor za nameček ni podprl predloga Socialistov in Zelenih, da se ustanovi samostojna evropska agencija, ki bi bila pristojna za testiranje avtomobilov. Tovrstne agencije sicer že obstajajo za ladijski in železniški promet.

Argument poslancev, ki so glasovali proti ustanovitvi nove agencije, je bil predvsem ta, da bi to ustvarilo nepotrebne stroške in birokracijo. Zeleni in socialisti vseeno upajo, da bodo ustanovitev agencije lahko dosegli z amandmajem, ki bo na glasovanje dan na plenarnem zasedanju parlamenta. Glede na novo razmerje moči, ki se je vzpostavilo z izvolitvijo Antonia Tajania s podporo konzervativcev in liberalcev, je možnosti za uspeh takšnega amandmaja malo. Nasprotuje mu namreč tudi komisarka Bienkowska.

Več možnosti za uspeh ima predlog, da bi se namesto tega ustanovilo agencijo, ki bi nadzorovala nacionalne regulatorje. Takšno rešitev predlaga posebna parlamentarna preiskovalna skupina, ki pregleduje afero z napačnimi meritvami izpustov. Idejo o vzpostaviti takšne agencije podpira predvsem Francija.  

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.