Evropski parlament se je prejšnji teden med drugim veliko ukvarjal s prihodnostjo. Začenjamo na digitalnem področju. V Bruslju je v prostorih Evropskega parlamenta potekala konferenca z naslovom Oblikovanje naše digitalne prihodnosti. Na njej so razpravljali poslanci, med drugim Michał Boni, Pilar del Castillo, Eva Kaili, Henna Virkkunen, Miapetra Kumpula-Natri, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Soledad Cabezón Ruiz, Lieve Wierinck in ostali, strokovnjaki, politični voditelji, predstavniki industrije, tehnološki velikani, kot sta Google in Facebook, in ostali deležniki. Tema pogovorov so bili predvsem izzivi in priložnosti Evropejcev v digitalni družbi ter načini spodbujanja investicij in inovacij. Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je v uvodnem  nagovoru opozoril, da je treba ohraniti ravnotežje med svobodo uporabnikov in njihovo zasebnostjo. Po njegovem mnenju mora škandal, povezan s Facebookom in podjetjem Cambridge Analytica, politike opomniti, da se je treba boriti proti zlorabam, in spomniti, da EU prednjači pri varovanju osebnih podatkov. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad predvidenim pričanjem Marka Zuckerberga pred Evropskim parlamentom. Konferenca predstavlja del prizadevanj Evropske unije za digitalizacijo enotnega trga, ki naj bi ustvarila nova delovna mesta in evropskemu gospodarstvu prinesla 415 milijard evrov letno. Podobna konferenca je bila 19. aprila organizirana v Bolgariji. Digitalna ekonomija sicer predstavlja tudi eno od prioritet v času bolgarskega predsedovanja Evropski uniji.

O prihodnosti so razpravljali tudi v odborih. Odbor za zunanje zadeve se je tako seznanil s širitvenim paketom za leto 2018. Pred poslance je stopil Johannes Hahn, komisar za evropsko sosedsko politiko in širitev. Naštel je glavne dosežke in izzive držav kandidatk in potencialnih kandidatk. Izpostavil je priporočilo o začetku pridružitvenih pogajanj z Makedonijo in Albanijo. Obenem je opozoril, da se Turčija vedno bolj oddaljuje od evropske prihodnosti.

Poleg Picule so do besede prišli še poslanci David McAllister, Cristian Dan Preda, Knut Fleckenstein, Tanja Fajon, Rebecca Harms, Eduard Kukan, Renate Sommer, Charles Tannock, Takis Hadzigeorgiu, Fabio Massimo Castaldo, José Ignacio in Salafranca Sánchez-Neyra. Celoten odbor so nato nagovorili poročevalci za posamezno državo. Stanje v Turčiji naj bi bilo po besedah poročevalke Kati Piri slabše, kot je bilo, preden si je država začela prizadevati za izpolnjevanje evropskih kriterijev. Kritizirala je komisijo zaradi ohranjanja iluzije o možnem nadaljevanju pogajanj s Turčijo kljub kršitvam demokratičnih vrednot. Turčiji se tako očitno obeta, da bo ostala večna kandidatka. Ta status ima že od leta 2005. Poročevalca za Črno goro in Srbijo sta ti dve državi označila za favoritinji v procesu približevanja ter pohvalila reforme, ki sta jih sprejeli. Nekateri drugi člani odbora zlasti glede Srbije ne delijo tega mnenja. Poslanec Tonino Picula iz ALDE je izpostavil pomanjkanje vladavine prava in premalo napredka na področju svobode govora.

Pozitivne reforme je sprejela tudi Albanija, ki naj bi se po pričakovanjih junija še bolj približala vstopu v EU. Tik pred začetkom pristopnih pogajanj je tudi Makedonija. Zadnja ovira je po ugotovitvah poročevalca Iva Vajgla spor z Grčijo glede imena. Odbor se je seznanil tudi s poročilom o potencialnih kandidatkah za članstvo v EU, Kosovu in Bosni in Hercegovini. Obe državi imata pred seboj še dolgo pot. Bosna in Hercegovina mora tako poskrbeti za spremembo volilne zakonodaje, glavna naloga Kosova pa je boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Prihodnost Balkana je očitno evropska.

Kako bo v prihodnje s prosilci za mednarodno zaščito, je odločal odbor za državljanske svoboščine. Podprl je predlog nove uredbe o skupnem postopku za priznanje mednarodne zaščite v EU. Ta naj bi nadomestila trenutno veljavno direktivo o skupnem azilnem postopku. Predlog predvideva pospešitev in poenostavitev postopka, v katerem bo prosilcem na voljo tudi več postopkovnih jamstev, zlasti za otroke. Glavni namen predloga je zagotoviti enotnejše obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito in s tem odvračanje vlaganja prošenj v več državah članicah. Predlog natančno določa roke trajanja postopka, razloge za avtomatično zavrnitev prošnje in poenoten seznam varnih tretjih držav, na katerem zaenkrat ni Turčije. Predlog predvideva pravico do osebnega razgovora, pravico ostati na ozemlju države in pravico do pravnega sredstva. Za mladoletnike brez spremstva predvideva zastopnika in posebno posvečanje njihovim potrebam kot ranljivi skupini. Predlog uredbe mora sedaj podpreti še celoten parlament, nato pa ga bodo poslali v usklajevanje s Svetom. Predlog uredbe je sicer del reforme skupnega evropskega azilnega sistema. Poslanci se bodo ukvarjali tudi z novo Dublinsko uredbo, direktivo o sprejemnih pogojih in novo uredbo o sistemu EURODAC. 

Evropski parlament želi poskrbeti tudi za lepšo prihodnost presežnih delavcev v rudarski industriji v Belgiji. Odbor za proračun je namreč odobril okoli 4,6 milijona evrov evropskih sredstev za pomoč odpuščenim delavcem podjetja Caterpillar. EU bo financirala različne ukrepe, kot so pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno usposabljanje in denarna podpora. Denar bo vzet iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, katerega namen je zagotavljanje podpore delavcem, ki izgubijo zaposlitev zaradi strukturnih sprememb.