Britoff prodaje Registrarja javnega interesa

Britoff prodaje Registrarja javnega interesa

Aktualno-politična novica
Domenski sistem
16. 1. 2020 - 10.05
 / BritOFF

ob 10.05

org
O prodaji splente domene .org
 / 19. 12. 2019

V sago o prodaji vrhovne domene .org se je vključila neprofitna organizacija Kooperativa .org registrantov. Ponuja se kot alternativna rešitev za prevzem Registrarja javnega interesa s strani zasebnega sklada Ethos Capital. Za dodatno vznemirjenje ob napovedi milijarde dolarjev vrednega prevzema Registrarja javnega interesa (Public Interest Registry - novembra 2019) je poskrbelo dejstvo, da je Registrar lani dobil novo pogodbo za upravljanje z domenami .org, v kateri ni bilo več člena, ki omejuje rast cen domen.

Ethos Capital sicer zatrjuje, da bo vrhovna domena .org ostala namenjena neprofitnim organizacijam ter organizacijam v javnem interesu. Obljubili so tudi, da cen ne bodo dvigovali za več kot 10 odstotkov na leto, kar pa se v nekaj letih namnoži. Veliko organizacij se pri svoji prepoznavnosti zanaša na svojo domeno, menjava domene pa lahko pomeni dobršno zmanjšanje publicitete organizacije, zato so takšne organizacije skoraj prisiljene obdržati svojo domeno, ne glede na ceno. Tega se v skladu Ethos Capital najverjetneje dobro zavedajo.

V Kooperativi .org registrantov nasprotujejo preobrazbi domene .org iz javne dobrine v zasebno. S tem namenom je tudi nastala Kooperativa, ki bi sama upravljala z domenami, ki jih je že registrirala. Nastanek Kooperative so tako podprli Fundacija Wikimedia, ki upravlja s spletno enciklopedijo wikipedia.org, Mozilla, Internetni arhiv, ki vzdržuje spletišče archive.org, ter mnogi drugi.

Kooperativa se je v svojem ustanovnem aktu zavezala, da bo podpirala odprto medmrežno skupnost, zagotavljala tehnično stabilnost in delovanje domen .org, ohranjala neprofitno naravo domene .org in jo v tem razlikovala od drugih vrhovnih domen, zagotavljala zasebnost in človekove pravice registrantom domene .org in skrbela, da domena .org ne postane točka nadzora ali cenzure.

kablovje
Razvoj strukture interneta bi lahko zavil na drugo pot. A tokrat še o trenutni poti razvoja.
 / 16. 1. 2017

V Kooperativo je že vključenih veliko prominentnih imen svetovnega spleta, a se v naštevanje ne bomo spuščali. Dodajmo zgolj to, da je prodaja vrhovnih domen zelo donosen posel za organizacijo ICANN - Internet corporation for assigned names and numbers, ki je bila zaradi svojih praks in kršenja lastnih pravil večkrat tarča kritik. Če vas zanima več o domenskem sistemu, hrbtenici spleta, ki uporabnikom olajša dostopanje do spletnih strani, saj na ta način spletne strani dobijo razumljiva imena, prisluhnite tehnoklistirju z naslovom Domenski sistem.

 

ob 8.05

Ruski premier Dimitrij Medvedjev je odstopil s svojega položaja. Najava je prišla nekaj ur po letnem nagovoru predsednika Vladimirja Putina. Ta je v svojem govoru napovedal ustavne spremembe, ki bodo zmanjšale politične pristojnosti predsedniku in jih podelile vladi. O ustavnih spremembah se bodo državljani odločali na referendumu. Za novega premierja je bil že imenovan Mihail Mišustin, ki je do sedaj vodil ruski davčni urad.

Turčija je premestila 2000 sirskih borcev v Libijo. Borili se bodo na strani mednarodno priznane libijske vlade iz Tripolija, ki jo poleg Italije in Katarja podpira tudi Turčija. Turčija je v Libijo 650 borcev premestila že konec leta 2019, januarja pa jih je sledilo še 1350. Večina je nameščena v Tripoliju, njihova pogodba z libijsko vlado narodne enotnosti pa prinaša 2000 dolarjev mesečno, kar 30-krat več, kot so plačani v Siriji. Dodatna nagrada za borce je pridobitev turškega državljanstva, Turčija pa krije tudi stroške zdravljenja za ranjene in poškodovane v boju. Slednjemu se ne bo mogoče izogniti, saj je vojskovodja Khalifa Haftar v torek zapustil pogajanja o premirju v Moskvi.

Turško sodišče je umaknilo prepoved spletišča Wikipedija. Spletna enciklopedija je tako v Turčiji po skoraj treh letih zopet postala dostopna. Turčija je bila poleg Kitajske edina država, ki se je odločila za popolno prepoved tega spletišča v svoji državi. Ustavni sodniki so z desetimi glasovi proti šestim potrdili, da prepoved Wikipedije krši svobodo govora. Wikipedija se je znašla v nemilosti turških zakonodajalcev po tem, ko s svoje platforme niso umaknili podatka, da Turčija podpira teroristične organizacije.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.