Na ulicah Budimpešte je približno 100.000 ljudi že drugi zaporedni vikend protestiralo proti novoizvoljeni vladi premierja Viktorja Orbana. Glavna zahteva protestnikov je bila ponovna vzpostavitev svobodnih in nestrankarskih medijev ter prenehanje kampanje proti nevladnim organizacijem. Madžarska vlada nevladne organizacije namreč obtožuje, da podpirajo migrante in prosilce za azil. Viktor Orban si je po ponovnem prihodu na oblast leta 2010 podredil tudi javne medije, zasebni mediji pa so večinoma v lasti Orbanovih zaveznikov in od države za svoje delovanje prejemajo finančno podporo. Prav slabo finančno stanje je pripomoglo k temu, da je 11. aprila letos z izdajanjem po 80 letih prenehal največji madžarski opozicijski Magyar Nemzet.

V Armeniji je policija priprla opozicijskega vodjo Nikolo Pačinjana. Pačinjan se je udeležil pogovora z armenskim premierjem Seržem Sargsjanom, ki je bil nato predvajan tudi na televiziji. Pogovor je trajal zgolj nekaj minut, Sargsjan pa je nato Pačinjana obtožil izsiljevanja in srečanje zapustil. Pačinjan se je po končanem pogovoru pridružil protestnikom na ulicah glavnega mesta Erevan, kjer ga je pridržala policija. Protesti proti nekdanjem predsedniku države Sargsjanu, ki ga je v torek za predsednika vlade izglasoval armenski parlament, potekajo že deseti dan. Protestniki Sargsjanu očitajo, da se oklepa oblasti. Pred prevzemom premierskega mesta je namreč 10 let zasedal mesto armenskega predsednika. Z spremembno ustave, ki je bila potrjena na referendumu leta 2015, je predsedniška funkcija postala zgolj ceremonialna, vse moči odločanja pa ima v rokah premier.

V nekdanjem koncentracijskem taborišču v Jasenovcu je danes potekala državna žalna slovesnost v spomin na žrtve. Za novo poslabšanje odnosov med Hrvaško in Srbijo je poskrbel srbski obrambni minister Aleksandar Vulin, ki je napovedal prihod v Jasenovac. Hrvaška vlada je v Beograd poslala protestno diplomatsko noto in Vulinu dala jasno vedeti, da na Hrvaškem ni dobrodošel. Vulin je Hrvate razburil z izjavo, da o njegovem prihodu na Hrvaško lahko odloča zgolj vrhovni poveljnik vojske Republike Srbije, to je srbski predsednik Aleksander Vučić, v nobenem primeru pa tega ne morejo storiti ministri Republike Hrvaške. Slovesnost sta sicer spet bojkotirali srbska in judovska skupnost na Hrvaškem, ki menita, da je Hrvaška neodločna na področju boja proti koriščenju ustaških simbolov. Predstavniki judovske skupnosti so svojo slovesnost v Jasenovcu tako organizirali prejšnji teden, predstavniki srbske skupnosti pa včeraj.