0700

V nekem trenutku so častniki nemške elitne vojske SS pogledali na svoje vojaške kape, zagledali simbol lobanje in se vprašali, če so morda v tem filmu oni negativci. Podoben moment so verjetno doživeli zaposleni v ameriški varnostni agenciji NSA. Ta služba, ki tako rada spremlja našo telefonsko komunikacijo, je namreč eno svojih operacij poimenovala Skynet. Spomnimo, gre za program, ki je v distopični prihodnosti filma Terminator odgovoren za konec civilizacije. NSA-jev Skynet pa je protiteroristična operacija, aktivna predvsem v Pakistanu, ki na podlagi telefonskih kontaktov in klicev odkriva teroriste. Situacija bi lahko bila slabša le, če bi se Skynet imenoval na primer Googlov projekt umetne inteligence.

Po hidžabih in bradah bi tadžíkistanske oblasti prepovedale še arabsko zveneča imena. V državi, kjer je 80 odstotkov muslimanov, vlada na čelu s predsednikom Emomalijem Rahmonom na silo poskuša sekularizirati državo. Zakonodaja, ki še čaka na sprejetje v parlamentu, bi prepovedala poimenovanje novorojencev z imeni iz tujih kultur, posebno pa arabska imena. Zakonodaja naj ne bi vplivala na že poimenovane, pristojni pa svetujejo, da starši preimenujejo otroke in jim nadenejo bolj tadžiško zveneča imena. Slednje velja tudi za predsednika Emomalija, čigar ime je variacija imena “imam Ali”, četrtega oziroma prvega islamskega kalifa.



Belízejske oblasti so sprejele novo okoljsko zakonodajo, ki dopušča vrtanje z namenom izkoriščanja fosilnih goriv v skoraj 99 odstotkih njihovih teritorialnih voda. Med drugim je ogrožen tudi drugi največji koralni greben na svetu, z njim pa tudi Velika modra globokomorska luknja. Naravni fenomen, viden iz vesolja, ki si je zaslužil pohvalo Unesca in Jean-Jacques Costeauja, je v boju za ohranitev združil tako ekologe kot nekatere sektorje gospodarstva. Tovrstni politiki namreč nasprotuje tudi turistični sektor.

0800

Vrhunec tedna za vsakega geopolitičnega entuziasta je bila proslava ob dnevu zmage v Moskvi. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem govoru obtožil ZDA, da poskuša svet napraviti unipolaren. Putin pa je konstruktiven kritik, sam se namreč na vse pretege trudi, da temu ne bi bilo tako. Pod krepitev drugega pola bi tako lahko šteli 32 bilateralnih sporazumov med Rusijo in Kitajsko, ki so bili podpisani konec tega tedna.

Eden pomembnejših sporazumov je zagotovo tisti o kiber nenapadanju. Rusija in Kitajska sta namreč sklenili, da ne bosta druga proti drugi sprožili internetnih napadov, ki bi lahko destabilizirali notranjo politiko, pokvarili socioekonomsko vzdušje ali ogrozili javni red in mir. Kiber armade obeh držav se tako lahko posvečajo bolj pametnemu delu, na primer napadanju ZDA.

Precej pomembni pa so tudi gospodarski dogovori, še posebej v luči ekonomskih sankcij Zahoda proti Rusiji. Kitajci in Rusi so se dogovorili za nespremenljivo ceno zemeljskega plina, ki ga Rusija iz Sibirije dovaja Kitajski. Poleg tega bo Kitajska precej investirala v rusko infrastrukturo in finančni sektor. Govorimo o 6-milijardni investiciji v rusko železniško progo Intercity Rail, dvomilijardni skupni investiciji v kmetijski sklad in dobri milijardi posojila ruski hranilnici Sberbank.

Če parafraziramo tovariša Milana; danes so dovoljene sanje, jutri bo svet morda bipolaren.