9.00

Začenjamo v Združenih državah Amerike. Porota je za krivega spoznala enaindvajsetletnega Džoharja Carnajeva, odgovornega za teroristični napad na bostonskem maratonu petnajstega aprila 2013, v katerem so umrli trije ljudje, 264 pa jih je bilo ranjenih. Poleg terorističnega napada, ki ga je izvedel skupaj z bratom Tamerlanom, je bil spoznan za krivega umora policista, ugrabitve avtomobila ter strelskega spopada s policijo. Ali bo za dejanja odgovarjal s svojim življenjem ali pa bo do smrti za zapahi, bo znano po koncu drugega dela sojenja, ki se bo začelo naslednji teden.

Premikamo se na stari kontinent, kjer je Evropska unija proti več kot tridesetim iranskim podjetjem zaradi njegovega jedrskega programa ponovno uvedla sankcije. Te so bile januarja dvignjene, ko je splošno sodišče presodilo, da za njihovo uvedbo nimajo zadostnih dokazov. Gre za dvaintrideset od sedemintridesetih prej oproščenih ladjarskih podjetij in banko Tejarat, ki vladi nudi finančno pomoč pri naftnih in plinskih razvojnih projektih.

Končujemo v Rusiji, kjer se je zaključilo srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in grškim premierjem Aleksisom Ciprasom. Voditelja sta podpisala načrt za krepitev gospodarskega sodelovanja v prihodnjih dveh letih. Izpostavljena je bila predvsem gradnja plinovoda skozi Turčijo. Ker bi ta tekel tudi skozi Grčijo, bi ta z njim lahko postala eden od pomembnih akterjev v regiji. Državi sta se zavzeli za odpravo sankcij, ki jih je Rusija deležna zaradi posledic ukrajinske krize. Navsezadnje pa je konec srečanja ovrgel ugibanja, ki so namigovala, da se je grški premier v Rusijo odpravil prosit za finančno pomoč.

10.00

Tema, s katero odpiramo zadnji sklop današnjih jutranjih novičk, je moralna ujma apokaliptičnih razsežnosti, ki s svojo pretirano zavezanostjo k čaščenju bogov čistega zraka od ponedeljka naprej nad manjšino prebivalstva Velike Britanije zganja torturo.

Od ponedeljka naprej je lastnikom britanskih trafik zapovedano, da morajo s svojih izložbenih polic vreči tiste, za vsako trafiko značilne, dolge vrste cigaret. V primeru, da bodo ukazu agentov zdravja nasprotovali, jim pripada kazen do pet tisoč funtov ter do šest mesecev zapora - vsaj na nižjem sodišču. Na kronskem sodišču lahko zaradi odkritega ponujanja skoncentriranega raka prejmejo tudi do dve leti zapora. V osnovi gre pri novi zakonodaji zgolj za preslikavo prakse, ki že od leta 2012 velja za večje trgovine.

V vsakem primeru pa moramo od ponedeljka vladajoči bio-idiotizem, s katerim želijo naše paglavce zaščititi pred vladavino raka, vzeti zgolj za zadnji primer v zahodnem svetu bolj ali manj splošno sprejete strategije, uperjene roti kadilski manjšini. Če glede Anglije, ki poleg Norveške, Finske, Irske ter Nove Zelandije predstavlja vodilno silo v protikadilski zavezi, pogledamo nazaj, se takoj spomnimo že zdavnaj povsod vsiljene prepovedi kajenja v javnih prostorih in lokalih. Ta v Angliji velja od leta 2007 naprej. No, kar zadeva prihodnost, si Angleži od jeseni naprej lahko obetajo nove ukrepe, katerih namen je splošno zmanjšanje kadilske populacije in osamitev tistega, kar od nje ostane. Ljubitelji tobaka se počutijo oblegane - to pa zato, ker v bistvu so.

Od jeseni naprej bo prepoved veljala za kajenje v avtomobilih, v katerih so prisotni otroci. Nadalje bodo izpod trgovinskih pultov - ali kjerkoli že bodo odslej shranjene prej na policah prisotne škatle cigaret - z naslednjim letom izginili paketi, opremljeni z logotipom znamke proizvajalca. Sledi ukrep Evropske unije, s katerim bodo prepovedane postale z mentolom začinjene cigarete ter zavojčki, sestoječi iz desetih paličic. Te naj bi bile posebej privlačne za varstva potrebno mladino. To ni vse - na odobravanje zdravstvene vednosti je naletel tudi predlog londonskega župana, da površino, ki jo zasedajo parki, spremenijo v kadilcem neprijazno območje.

Da kajenje predstavlja največje zlo pod soncem, lahko ugotovimo mimo vseh naštevanj zakonskih sprememb. Dovolj je, da za konec pogledamo, kakšne so opredelitve kajenja, ki jih najdemo v diskurzu zdravilcev. Na organizacijo Združenih narodov se že nekaj časa vrši pritisk, usmerjen k sprejetju tobačne resolucije, podobne tisti, sprejeti v zvezi z diabetesom leta 2006. Resolucija, kot je ta, bi po besedah doktorja Dereka Yacha, direktorja inštituta Vitality, lahko začela gibanje, enako tistemu, usmerjenemu proti Aidsu.