Britoff protikorupcijskega neporočila

Britoff protikorupcijskega neporočila

Aktualno-politična novica
juncker
3. 2. 2017 - 10.05
 / BritOFF

Ob osmih

Evropska komisija se je odločila, da ne bo objavila drugega poročila o protikorupcijskem trudu v državah članicah. Po prvi objavi leta 2014 je sicer napovedala, da bo v dveh letih dostopno novo poročilo, v katerem bo videti koliko napredka so naredile države članice. Ta datum je sicer že zamujen, a bi lahko komisija poročilo izdala tudi kasneje. Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je 25 januarja poslal interno pismo predsedniku evropskega parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, v katerem pojasnjuje, da ni potrebe po še enem poročilu. Že prvo naj bi ustvarilo pregled nad državami članicami in dalo podlago za nadaljno delo. Medtem pa se dogajajo masovni protikorupcijski protesti v Romuniji.

Francoski republikanski kandidat François Fillon pa je obtožen korupcije pri plačevanju svoje žene za delo v parlamentu, ki ga menda sploh ni opravila. Po novem se je preiskava razširila tudi na dva njegova otroka, ki ju je najel kot pravna svetovalca, čeprav sta bila takrat še študenta. Iz javnega denarja sta dobila plačanih 84 tisoč evrov.  To ga je po javnomnenjskih raziskavah že stalo dela podpore, morda pa se bo moral odpovedati tudi kandidaturi za predsednika. Nekateri republikanci so ga že pozvali h odstopu, da bi lahko bilo še dovolj časa, da najdejo primerno zamenjavo. Po anketi, izvedeni v četrtek, si njegov odstop od kandidature želi 69 odstotkov ljudi.

Spori v politični stranki pa se dogajajo tudi v Sloveniji. Premier Miro Cerar je pozval Milana Brgleza h odstopu od funkcije podpredsednika SMC-ja. To naj bi se zgodilo, ker Brglez nasprotuje sprejetemu Zakonu o tujcih, ki ga ocenjuje kot neustavnega. Cerar je po sprejetju zakona trdil, da ni prišlo do razkola v stranki, a očitno se nesoglasja pri zakonu ne bodo zgladila brez prask v strankarskih odnosih. V SMC zadeve še ne komentirajo, več infomacij bo Brglez posredoval danes.

 

Ob desetih

Trije poslanci evropskih zelenih, sicer  člani evropskega parlamentarnega preiskovalnega odbora PANA, ki je nastal, da analizira pricurljane panamske dokumente,  francozinja Eva Joly, nemec Sven Giegold in britanka Molly Scott Cato, so včeraj izrazili negodovanje, ker jim člani preiskovalnega odbora PANA in Evropska komisija onemogočajo učinkovite preiskave panamskih dokumentov in možnosti pranja denarja in izogibanja davkov v Evropski uniji. Joly je izjavila, da naj bi poljski poslanec Dariusz Rosati, kordinator komisije, zaviral preiskave, saj naj ne bi hotel, da pride na pričanje predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Za tiste, ki ne veste, Juncker je bil premier in finančni minister Luksemburga v času, ko je bil ta davčna oaza in so tam nekatera podjetja plačevala bolj ali manj simbolične davke, tudi pod enim odstotkom.

Namen komisije naj bi bil ugotavljanje kršitev evropskih zakonov in nepravilnosti. Po besedah Giegolda je zaenkrat število dokončnih ugotovitev majhno, tudi zaradi neizročanja vsebinskih dokumentov s strani Evropske komisije in Sveta Evropske unije. Giegold tudi obtožuje komisijo, da jim ne dostavi zahtevanih dokumentov, kjer so opombe komisije o implementaciji in pripravi direktive proti pranju denarja.

Prejšnji teden naj bi bilo tudi zaslišanje malteškega finančnega ministra Edwarda Scicluna, ki je zavrnil sodelovanje z odborom, kar meče slabo luč na Malto, sicer trenutno predsedujočo Evropski uniji. Giegold je pripomnil, da je malteška vlada edina vlada v Evropski uniji, katere člani so imeli skrivna podjetja preko firme Mossack Fonseca, podjetja, katerega dokumenti so bili razkriti v zadevi Panamski dokumenti.

Evropski črni seznam davčnih oaz trenutno blokirajo Luksemburg, Irska in, zaenkrat še, Velika britanija. Pri vzpostavljanju ovir za pranje denarja in davčne oaze pa se bo Evropska unija verjetno morala spoprijeti še s selitvijo podjetij v tujino in manj pobranimi davki. To bi se lahko zgodilo zaradi zniževanje davkov v Združenih državah Amerike s stani predsednika Donalda Trumpa in napovedano znižanje davčnih stopenj v Veliki Britaniji, ki jih po brexitu ne bi več obvezovala evropska zakonodaja. Tam naj bi, v želji ostati konkurenčni po izstopu iz enotnega trga Evropske unije, davke na dobiček znižali iz sedanjih 20 na 15 odstotkov.

Evropski parlament je včeraj z veliko večino potrdil predlog, po katerem bodo lahko prebivalci Gruzije potovali v šengensko območje držav članic Evropske unije po državah ekonomske unije, z izjemo Velike Britanije in Irske, brez vize. Pogoj je biometrični potni list, v območju šengna pa bodo lahko ostali do 90 dni v kateremkoli 180-dnevnem obdobju. Namen obiska je lahko poslovni, turistični ali družinski, prepovedano pa se je zaposliti. Predlog mora formalno potrditi še Svet Evropske unije, ima pa tudi mehanizem, po katerem se lahko v primeru prevelikega števila migracij ali varnostnih tveganj, začasno ponovno uvede vize.

Predstavniki Evropskega parlamenta, Sveta evropske unije in Evropske komisije so dosegli dogovor o regulaciji veleprodajnih cen ki si jih lahko telekomunikacijski operaterji medsebojno zaračunavajo za uporabo omrežij pri mobilnem gostovanju. Te bodo omejili navzgor, omejitve pa bodo veljale od 15 junija 2017 naprej. Minuta pogovora bo omejena na 3.2 centa, mobilna sporočila na 1 cent na sporočilo, omejitev najvišje cene prenosa podatkov pa se bo postopno manjšala, od 7.7 evra na gigabajt prenešenih podatkov, do 2.5 evra na gigabajt prenešenih podatkov od prvega januarja 2022 naprej. Kaj sprememba pomeni za potrošnike, pove Johannes Klein, vodja odnosov z javnostjo pri evropski potrošniški organizaciji.

Izjava

Dogovor morajo dokončno še potrditi parlamentarni odbor za industrijo, Evropski parlament in države članice.

Evropski parlament je sprejel resolucijo o programu Erasmus plus. Za kaj so se zavzeli in kakšne spremembe so se pojavile s preoblikovanjem programa Erasmusa v Erasmus plus, pojasni Milan Zver, evropski poslanec, ki je bil poročevalec za to zadevo.

Izjava

Težava pa je bila tudi preveč birokracije.

Izjava

Evropski parlament je z veliko večino sprejel tudi resolucijo, s katero poziva Evropsko komisijo naj sprejme zakonodajo, ki bo pospešila postopke vzajemnega priznanja posvojitve otrok, ko imajo posvojitelji in posvojeni otrok stalno prebivališče v isti državi članici. To področje ureja že Haaška konvencija o varstvu otrok in meddržavnih posvojitvah, a velja le, ko so starši in posvojenec iz različnih držav. Zakonodaja, h kateri pozivajo, pa bo urejala le individualni odnos med starši in otroki, držav članic pa ne bo obvezovala k priznanju samega pravnega razmerja med starši posvojenega otroka. Evropska komisija seveda ni zavezana upoštevati priporočil, mora pa obrazložiti svoje razloge za morebitno zavrnitev.

 

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness