Albanski premier Edi Rama je pred novim letom naredil rošado v svojem vladnem kabinetu. Zamenjal je osem svojih ministrov. Najbolj opazna je menjava ministrice za izobraževanje Lindite Nikolla. V Albaniji namreč že cel december protestirajo študenti, ki zahtevajo zvišanje sredstev, namenjenih za izobraževanje. Zamenjana sta bila tudi Arben Ahmetaj, minister za finance, in Damian Gjiknuri, minister za transport, ki sta bila osrednji tarči protestnikov. Nov je tudi minister za zunanje zadeve Gent Cakaj, ki ima dvojno, albansko in kosovsko državljanstvo. Rama je v govoru v parlamentu obtožil medije, ki jih je označil za “smetnjake”, da ne opazijo ekonomskega napredka. Opozicija je bila po njegovem mnenju šibka in ni zagovarjala sprememb, medtem ko je vlada postala lena, člane svoje lastne socialdemokratske stranke pa je obtožil, da se združujejo v “kaste”.

Selimo se v sosednje Kosovo, ki še zaostruje svoje odnose s Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Ko prejšnji mesec Kosovo ni bilo sprejeto v Interpol, za kar je Priština obtožila Beograd in Sarajevo, je Kosovo uvedlo 100-odstotno carino na srbsko blago, ki prihaja na Kosovo. Zvišanje carin se ni dotaknilo izdelkov mednarodnih družb s podružnicami v Srbiji, kot na primer Henkela, Coca-Cole, Raucha in Dukata. S kosovskega ministrstva za trgovino so sedaj sporočili, da se bo z novim letom tudi ta izjema končala. Uvedbo carin so kritizirali tako v Evropski uniji kot tudi ameriški diplomati. Naslednji krog pogajanj med Srbijo in Kosovom bo pod pokroviteljstvom Evropske unije potekal 8. januarja.

Benjamin Netanjahu je postal prvi izraelski premier, ki je obiskal Brazilijo, ko je odletel v Rio de Janeiro, da bi se srečal z Jairjem Bolsonarom. Bolsonaro je oktobra zmagal na brazilskih predsedniških volitvah, položaj pa bo zasedel s prvim januarjem. V svoji predsedniški kampanji je večkrat obljubil, da bo prestavil brazilsko veleposlaništvo v Izraelu iz Tel Aviva v Jeruzalem, a o tej temi ne govori več veliko, odkar je bil izvoljen. Tudi tokrat Bolsonaro o prestavitvi veleposlaništva ni govoril. Nanj namreč pritiskajo v vplivnem lobiju živinorejcev in mesnopredelovalne industrije, ki se boji, da bi se arabske države, ki predstavljajo zanje velik trg, odzvale s carinami ali prepovedjo uvoza brazilskega mesa. Srečanje je kljub temu minilo v prijateljskem vzdušju. Netanjahu je razliko med obema državama opisal sledeče: “Izrael je obljubljena dežela. Brazilija je dežela obljube.”

Ko je vlada v tem mesecu podpisala sporazume z velikim delom sindikatov, ki predstavljajo zaposlene v javnem sektorju, med njimi ni bilo sindikatov vojakov, ki so še vedno nezadovoljni s svojimi plačami. Ker vojakom ni dovoljeno stavkati, so v Sindikatu vojakov Slovenije napovedali protestni shod pred vlado. Protest bo potekal v drugi polovici januarja, natančen datum pa še ni znan, saj si bodo morali udeleženci zanj vzeti dopust. Sindikalni pogajalci so bili zadovoljni s prvim vladnim predlogom, ki je predvideval dodatnih 9,5 milijona evrov za plače vojakov, potem pa se je zapletlo, ko se je na dnevnem redu ponedeljkove dopisne seje vlade znašla uredba o spremembah nekaterih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski. Predlog ni bil usklajen s Sindikatom Ministrstva za obrambo in Sindikatom vojakov Slovenije in po njihovem mnenju ohranja plačne anomalije v Slovenski vojski. Sindikati so razočarani tudi nad tem, da, kot pravijo, za razliko od policistov, ki jih v pogajanjih z vlado podpira notranje ministrstvo, nimajo podpore v svoji lastni hiši, torej na Ministrstvu za obrambo.