Britoff sosedov
0700
Skupina približno stotih žensk se je v protest proti predlogu kazenskega zakonika zbrala v Kabulu. Zakon, katerega do veljave loči le še podpis predsednika Hamida Karzaia, preprečuje pričanje sorodnikov proti osebam, obtoženih zlorab. V primeru sprejetja naj bi zakon v največji meri vplival na manjšo zaščito žensk pred nasiljem v družini, kjer so sorodniki pogosto edine priče.
Facebook po novem pri izbiri spola podaja številne nove možnosti. Gre za projekt, ki naj bi omogočil pravilno identifikacijo vseh, ki želijo uporabljati katero od mnogoterih spolnih identitet, kot na primer transseksualci in interseksualci. Sprememba bo vplivala na majhen del uporabnikov spletnega omrežja, a je za njih možnost pravilne identifikacije visokega pomena in prepoznava vedno bolj aktivne skupine, ki se borijo za pravice transseksualcev v ZDA.
Skupina libanonskih podpornikov svobode govora in pravice žensk je na spletu objavila svoje na pol gole fotografije, s katerimi želijo izraziti nasprotovanje negativnemu odzivu na tovrstne fotografije smučarke Libanonske ekipe, Jackie Chamoun. Sama se je za pojav svojih fotografij na internetu sicer opravičila, a je libanonski minister za šport kljub vsemu izjavil, da gre za omadeževanje državnega ugleda. Svojo fotografsko kampanjo so udeleženci pojasnili z dejstvom, da so ženske v Libanonu ogrožene na veliko načinov in da je splošna varnost zelo nizka, tako da je fokusiranje na nekaj fotografij bizarno in odvrača pozornost od resničnih problemov.
0800
Italijanski premier Enrico Letta je najavil svoj odstop. Za to potezo se je odločil po mesecih kritik s strani opozicijskega Mattea Renzi-ja. Ta je državljane navdušil z obljubami temeljitih sprememb italijanskega političnega sistema in izboljšanja stanja domačega gospodarstva, po velikosti tretjega v Evropi. Po samo 10 mesecih tako obstaja možnost, da še pred koncem februarja vlado zamenja nova, z levo-sredinskim premierjem na čelu. S tem bi že tretjič v treh letih na pozicijo predsednika vlade nastopil neizvoljeni kandidat.
V Zagrebu je prišlo do aretacije nekaterih udeležencev demonstracije, ki je bila organizirana v solidarnosti s protesti bosanskih delavcev. Zbranih je bilo več sto ljudi, ki so pozivali k solidarnosti in združitvi delavskega razreda ter poudarili, da bosanski primer kaže na možnost pogumnega in drznega boja za pravice. Naslednji shod naj bi se odvil v soboto.
Še zadnja novica iz soseščine, končujemo na Madžarskem. Napovedan shod stranke Jobbik v nekdanji sinagogi je sprožil plaz kritik s strani Izraela in številnih židovskih organizacij. Ideologija stranke je namreč v veliki meri antisemitsko naravnana in tako predstavlja nadaljevanje idej, ki so bile prav na tem mestu v času holokavsta odgovorne za poboj židovske skupnosti. Jobbik je tretja največja stranka v državi in naj bi na prihajajočih aprilskih volitvah po javnomnenjskih raziskavah zbrala okrog 10 odstotkov glasov.
0900
Vladimir Putin je srečanje z egiptovskim vojaškim generalom Abdelom El-Sisijem izkoristil za izraz popolne podpore njegovi predsedniški kandidaturi, ki uradno sploh še ni bila potrjena. Ruski obrambni in zunanji minister sta prav tako pohvalila El-Sisijeva dejanja pri vzpostavljanju stabilnosti v Egiptu. Istočasno se pojavljajo špekulacije, da naj bi med srečanji v Moskvi v naslednjih dneh prišlo do podpisa sporazuma o sodelovanju med državama, predvsem v trgovanju z orožjem. S tem bi se predvsem zmanjšala odvisnost Egipta od ZDA.
Varnostni svet Združenih narodov je podaljšal mandat misije v Burundiju do konca letošnjega leta. Medtem ko vlada zagovarja čim hitrejši odhod misije iz države, generalni sekretar
Združenih narodov Ban Ki Moon opozarja na volitve v letu 2015, ki bi v tej mali vzhodnoafriški državi lahko spodbudile ponovne nemire. Čeprav je stanje v državi v zadnjih letih relativno mirno, pa je predsednik Pierre Nkurunziza nedavno predlagal spremembe ustave, ki napadajo manjšine v državi, in s tem povečujejo nevarnost novih spopadov.
Turčija, pomemben zaveznik somalijske vlade, je končala svojo neposredno denarno podporo tej vzhodnoafriški državi. Dogovor, ki po besedah turških predstavnikov ne bo doživel podaljšanja, je omogočal pomemben vir sredstev vladi. Somalijske institucije, vključno s centralno banko, se sicer spopadajo z izgubo zaupanja, saj pogosto prihaja do obtožb o korupciji in popolni ne-transparentnosti ravnanja z mednarodno denarno pomočjo.
1000
Pred današnjo obletnico protestov v Bahrajnu so oblasti zaprle 29 protestnikov. Ti naj bi povzročali nemire v številnih vaseh ter poskušali blokirati promet, glavna opozicijska skupina Al-Wefaq pa glasno spodbuja k demonstracijam ob tretji obletnici protestov večinoma šiitskih muslimanov. Bahrajn je sicer ujet v regionalne boje za prevlado med šiitskim Iranom ter sunitsko Savdsko Arabijo, ter uživa močno podporo ZDA, ki ima v državi vojaško bazo.
Tajska oblast je začela z intenzivnimi policijskimi akcijami, s katerimi želi iz prestolnice odstraniti protestnike, ki na ulicah vztrajajo že od novembra. Z demonstranti, katerih cilj je odstop vlade, ki jo vodi premierka Yingluck Shinawatra, se bo sedaj spoprijela skupina 5000 policistov, za katere ministrstvo za državno varnost trdi, da se bodo pri svojih akcijah kot se le da izogibali nasilju. Država se od volitev v začetku meseca nahaja na mrtvi točki, saj je bilo v petih volilnih okrožjih glasovanje onemogočeno, kar posledično pomeni nezmožnost nastopa nove vlade.
Vodjo nedavnih venezuelskih protivladnih protestov, Leopolda Lopeza, so doletele obtožbe umora in terorizma s strani venezuelskega sodišča. Protesti, ki so zahtevali tri smrtne žrtve, so bili uperjeni proti predsedniku Nicolasu Maduru in njegovemu neuspešnemu spopadu z inflacijo, kriminalom ter pomanjkanjem v državi. Številčnost tako podpornikov vlade kot njenih nasprotnikov na ulicah kaže na globoko razdvojenost državljanov in regije. Argentina, Bolivija in Kuba so vzadnjih dneh Maduru poslale sporočila podpore.
Dodaj komentar
Komentiraj