ob  7:05

A Afganistanu je bil ubit eden glavnih afganistanskih mirovnih pogajalcev Arsala Rahmani, sicer svetovalec predsednika Hamida Karzaja. Talibani so zanikali vpletenost v napad, ki se je zgodil na križišču v Kabulu, čeprav so ob napovedi začetka spomladanske ofenzive napovedali tudi napade na mirovne pogajalce. Rahmani je bil član Afganistanskega visokega mirovnega sveta, ki šteje okoli 70 vidnih predstavnikov oblasti in nekdanjih talibanov. Septembra lani je bil v samomorilskem atentatu ubit predsednik tega sveta, sicer nekdanji predsednik Afganistana, Burhanudin Rabani. Od aprila letos omenjeni svet vodi njegov sin Salahudin Rabani.

Predstavnik ugandske vojske Felix Kulaigye je sporočil, da so v soboto prijeli višjega poveljnika Gospodove uporniške vojske, Ceasarja Achellama. Achellam je bil prijet v Centralni afriški republiki po spopadu med ugandsko vojsko in skupino 30ih upornikov. Bolj znan od Achellame je sicer Joseph Kony, vodja Gospodove uporniške vojske, ki ga Mednarodno kazensko sodišče bremeni posilstev, pohabljanja in umorov civilistov kot tudi prisilnega novačenja otrok v vrste svoje vojske. Ta naj bi štela med 200 in 500 borci.

Jutri bo minilo leto dni od začetka španskega gibanja 15. maj, ki zahteva korenite družbene spremembe oziroma poglobljen širši razmislek o le-teh, že v soboto pa so se protestniki zbrali v španskih mestih in obeležili obletnico gibanja. Samo na osrednjem madridskem trgu Puerta del Sol se jih je zbralo okoli 30.000 in vzklikalo podobna gesla kot pred letom dni, in sicer „Ne predstavljajo nas“ ter „ne bomo plačali njihove krize“.

Demonstracije so bile tudi v drugih mestih. V Barceloni se je zbralo 45.000 protestnikov in to podatkih policije, medtem ko organizatorji trdijo, da je bilo ljudi 220.000. Protestiralo se je tudi v Sevilli, Bilbau, Malagi, Valencii in drugod. Glavne zahteve gibanja 15. maj so sprememba volilne zakonodaje, ki daje prednost velikim strankam ter ohranja politični status quo v državi, večja politična udeležba državljanov in boj proti korupciji. Španska oblast, bodisi prejšnja leva ali sedanja desna, ima na las podobne ideje za rešitev krize kot slovenska. Lažje odpuščanje, reševanje bank, zmanjševanje proračunskih sredstev za izobraževanje in zdravstvo.  Protesti v Španiji bodo vrhunec dosegli jutri, na dan prve obletnice gibanja 15. maj.

ob 8:05

Nasilje v Siriji se je prelilo tudi čez mejo v Libanon. Najmanj dva človeka sta umrla v spopadih med suniti in pripadniki alavitske manjšine v mestu Tripoli. Povod za spopade je bila aretacija sunitskega klerika, Šadija al-Mulavija, ki je obtožen pomaganja teroristični organizaciji. Njegovi podporniki sicer trdijo, da je pomagal sirskim beguncem. Večino v Tripoliju predstavljajo suniti, ki podpirajo proteste proti sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu, medtem ko alaviti predsednika podpirajo. Tudi al Asad je namreč alavit.

Španska vlada je v petek napovedala reformo bančnega sistema, ki jo je Evropska komisija pozdravila. Olli Rehn, komisar za denarne in gospodarske zadeve, je tako dejal, da je takojšnja in globoka reforma bančnega sektorja temeljni kamen španskega odziva na krizo. Reforma, ki naj bi bila obsežna, predvideva, da bo država izvedla neodvisno revizijo izpostavljenosti domačih bank nepremičninskemu sektorju, banke pa bodo morale tudi ustvariti za skupno okoli 30 milijard evrov rezervacij, ki bodo namenjena pokritju morebitnih izgub iz naslova vlaganj v nepremičninski sektor. Ravno pok nepremičninskega balona leta 2008 je povzročil milijardne izgube španskih bank in državo pahnil v hudo gospodarsko krizo.

Srbski predsedniški kandidat Tomislav Nikolić, bivši član Srbske radikalne stranke, se je naposled odločil sodelovati v drugem krogu volitev, ki bodo 20. maja. Nikolić že od supervolitev 6. maja, ki so obsegale tako parlamentarne kot lokalne in predsedniške volitve, vztraja pri trditvi, da so volitve neveljavne in da je njegova Srbska napredna stranka zmagala z večjo razliko od drugo uvrščene Demokratske stranke Borisa Tadića, s katerim se bo pomeril v drugem krogu predsedniških volitev. Razlog za sodelovanje v drugem krogu kljub trditvi, da so se na volitvah dogajale prevare, je Nikolić utemeljil z ljubeznijo do Srbije in spoštovanjem njenih institucij.

ob 9:05

Človekoljubna organizacija Human rights watch poziva zvezo NATO, naj v celoti preišče lanskoletne napade na Libijo, v kateri so umrli civilisti. Žrtev med njimi naj bi bilo najmanj 72, vendar NATO vztraja, da je skrbel v največji možni meri, da bi jih bilo čim manj. Pri tem ta vojaška zveza zanika krivdo, saj da ni mogla sama preveriti števila žrtev na terenu. Organizacija Amnesty International je medtem dokumentirala 55 primerov civilnih smrtnih žrtev letalskih napadov zveze NATO, med njimi je po podatkih te organizacije 16 otrok in 14 žensk.

Čeprav bo grški predsednik Karolos Papoulias še zadnjič poskusil prepričati nekatere parlamentarne stranke, naj vendarle sestavijo koalicijo, da bi se država tako izognila ponovitvi volitev, ki so bile 6. maja, je druga največja stranka Siriza že zavrnila sodelovanje na pogovorih. Levičarska Siriza namreč ostro nasprotuje tako imenovanim varčevalnim ukrepom, ki jih Grčiji vsiljujeta Evropska unija in Mednarodni denarni sklad. Do sedaj glavni stranki, Nova demokracija in Pasok, sami ne moreta sestaviti koalicije, vse bolj pa kaže, da se jima ne bo pridružila nobena druga stranka.

Stranki, ki zagovarjata varčevalne ukrepe, ki jih državljani Grčije  zavračajo, sicer snubita Demokratično levico, vendar ta stranka vztraja, da ne bo šla v koalicijo, če v njej ne bo tudi Sirize. Če koalicija ne bo sestavljena, bodo v Grčiji prihodnji mesec izvedli nove parlamentarne volitve, na katerih bi lahko prvo mesto osvojila ravno Siriza. Grški politični sistem sicer določa, da stranka, ki osvoji največ glasov, avtomatsko pridobi še 50 sedežev v parlamentu, kar bi olajšalo proti-varčevalno koalicijo po novih volitvah. Medtem Evropska komisija Grčijo poziva, naj spoštuje pogoje za mednarodna posojila, če želi ostati v evroobmočju.

V državnem zboru se bo nadaljeval šov pritoževanja in posmehovanja. Poslanci bodo namreč danes premieru Janši zastavljali poslanska vprašanja in tako začeli majsko sejo, ki bo trajala dva dni. Opozicija bo Janšo spraševala, kako namerava vlada preprečiti tako imenovano varčevalno dolžniško spiralo in kako potekajo aktivnosti vlade v zvezi z zmanjšanjem števila zaposlenih v organih javne uprave, problematizirala pa bo tudi Janšev obisk v Nemčiji prejšnji teden. Na majski seji bodo poslanci obravnavali še spremembe oziroma dopolnitve zakona o prevzemih, zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zakona o davku na dodano vrednost in zakona o medijih.

ob 10:05

Južnokorejski predsednik Lee Myung Bak bo danes obiskal Mjanmar, kar bo prvi obisk južnokorejskega voditelja v tej državi po letu 1983, ko je v severnokorejskem napadu v mestu Rangoon umrl takratni predsednik Južne Koreje Čun Do Huan. Lee Myung Bak se bo sestal z mjanmarskim predsednikom Theinom Seinom in drugimi politiki ter se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju med državama. Pogovor naj bi tekel tudi o vojaških vezeh med Mjanmarom in Severno Korejo. Mjanmar je leta 1983 s to državo sicer prekinil diplomatske vezi, a jih je ponovno vzpostavil leta 2007.

Lee Myung Bak je v Mjanmar pripotoval iz Peking, kjer se je sestal s kitajskim predsednikom Hujem Jintaom in japonskim premierom Jošihikom Nodo. Kitajska je največji trgovinski partner tako za Japonsko kot Južno Korejo. Voditelji treh držav so se pogovarjali o prostotrgovinskem sporazumu med državami, podpisali pa so tristranski investicijski sporazum, kar naj bi bil prvi korak do prej omenjenega sporazuma. Trgovinska menjava med državami je lani znašala 690 milijard dolarjev, še leta 1999 pa le 130 milijard. Ena od tem pogovorov v Pekingu je bila tudi varnostna situacija na Korejskem polotoku, a to vprašanje v skupni izjavi, izdani po pogovorih, ni bilo omenjeno.

Časopis Delo je objavil javnomnenjsko anketo, po kateri bi največ glasov dobila stranka Pozitivna Slovenija, in sicer 22,7 odstotka, nekaj manj, 19,4, pa bi prejela Slovenska demokratska stranka. Tretji bi bili Socialni demokrati z 19,1 odstotka podpore, medtem ko so ostale stranke rangirane precej nižje. Slovenska ljudska stranka bi dobila 5,2 odstotka, Državljanska lista pa 4,4. Nova Slovenija se v parlament z 2,5 odstotka glasov ne bi prebila, še slabše pa bi se uvrstila Demokratična stranka upokojencev, ki bi prejela borih 1,6 odstotka glasov volivcev. Ljudi, ki ne bi niti šli na volitve, je 13,9 odstotka. V anketi je sodelovalo 704 ljudi.