Surovine

V začetku tega tedna je manjše avstralsko rudarsko podjetje Biriman nekemu kitajskemu investitorju za nekaj več kot 100 milijonov evrov prodalo najdišče litija v zahodni Afriki. To je približno dvatisočkrat več, kot je podjetje Birman za to zemljišče plačalo pred dobrimi desetimi meseci. Prav tako ta teden so se od dvigu najvišje dovoljene proizvodne kvote zaključila eno leto dolga pogajanja med ameriško rudarsko družbo Albemarle in čilskimi oblastmi. Albemarle bo lahko v svojih rudnikih v puščavi Atakama izkopal dodatnih 80 tisoč ton letno. Posla sta zadnja pokazatelja mrzlice, ki je preteklo leto prisotna pri vsem, kar je povezano z litijem.

Litij je najlažja kovina, ki do nedavnega ni imela velike uporabne vrednosti, saj je zelo vnetljiva. Povpraševanje po tej surovini je eksplodiralo po razvoju litijevih ionskih baterij, ki jih danes najdemo v vseh mobilnih telefonih, prenosnih računalnikih in električnih avtomobilih. Še posebej slednji bodo v prihodnosti generirali povečano povpraševanje. V začetku tega meseca odprta tovarna proizvajalca električnih avtomobilov Tesla bo čez dve leti porabila že 27 tisoč ton litija, kar je približno šestina lanskoletne proizvodnje.  

Tako močno povpraševanje po litiju je seveda povzročilo velik dvig cen in odpiranje novih rudnikov. Cene so lani poskočile za okoli šestdeset odstotkov, kar je največ med vsemi pomembnejšimi surovinami. K temu je prispevalo tudi počasno povečanje proizvodnje. Čeprav litij ni redek element, je le malo krajev, kjer se litij nahaja v koncentracijah, ki omogočajo rentabilno pridobivanje te kovine. Rudniki so dveh vrst. Prvi pridobivajo litij, vezan v soleh, ki prekrivajo posušena slana jezera. Ti rudniki se nahajajo predvsem v Čilu, ki je vir približno polovice vsega litija. Z dvigom cen v zadnjih letih je postalo smiselno tudi zahtevnejše pridobivanje niklja, ki se nahaja v nekaterih kamninah.  Največ novih rudnikov tega tipa so odprli v zahodni Avstraliji in v ameriški zvezni državi Nevadi.

Večje najdišče litija pa so že pred dobrim desetletjem odkrili v Srbiji. Veliko litija se namreč nahaja v kamnini jadarit, ki so jo zaenkrat odkrili zgolj v kotlini Jadar v okolici mesta Loznica. Gre za potencialno eno največjih najdišč litija na svetu, ki bi lahko prispevalo deset odstotkov svetovne proizvodnje. Britanski rudarski velikan Rio Tinto je lani začel z dveletnimi geološkimi raziskavami, ki bodo preučile možnost odprtja večjega rudniškega kompleksa na Jadaru. Rio Tinto je zaenkrat projektu namenil 70 milijonov dolarjev, začetek komercialnega izkopa pa bi pomenil investicijo, višjo od milijarde evrov, saj je pridobivanje litija tehnološko precej zahtevno. Rio Tinto je glede novega rudnika očitno optimističen, saj je v Loznici novembra že odprl informacijsko središče, gradnja rudnika pa bi se lahko začela že v letu 2018.

Rio Tinto bi se s svojim rudnikom v Srbiji pridružil štirim družbam, ki trenutno obvladujejo trg litija in imajo skupaj več kot devetdesetodstotni tržni delež. Majhno število dobaviteljev pa naj bi pripomoglo k še dodatnemu dviganju cen. Natančne proizvodnje številke teh podjetij so skrbno varovana skrivnost, predvideva pa se, da vsaj nekateri rudniki obratujejo precej pod maksimalnimi kapacitetami, s čimer podjetja zvišujejo cene. V zadnjih dveh letih se jim v dobičkonosnem poslu poskušajo pridružiti novi igralci, predvsem s Kitajske. Ker na Kitajskem ni večjih najdišč litija, njihova podjetja investirajo predvsem v Avstraliji in Afriki.

Zaradi novih rudnikov v bližnji prihodnosti je vprašljivo, ali se bo litijeva mrzlica nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Dogajanje na trgu litija je namreč v marsičem podobno dogajanju na trgu s tako imenovanimi redkimi zemljami pred nekaj leti. Redke zemlje je naziv za skupino redkih kovin, ki so nujne pri izdelavi sodobnih elektronskih naprav. Deloma politično motivirano zmanjšanje proizvodnje, ki je bila takrat koncentrirana na Kitajskem, je leta 2010 povzročilo večkratno zvišanje cen. Cene so dve leti kasneje ponovno padle, ko so bili odpri novi rudniki v Ameriki in Avstraliji. Ali bo podobno usodo doživel tudi litij, bo odvisno predvsem od povpraševanja po električnih avtomobilih, ki bodo v prihajajočih letih odgovorni za veliko povečanje v proizvodnji visokozmogljivih baterij.