Ameriška vojska je včeraj zaprla svoj poveljniški center v Afganistanu. Iz njega so nadzirali operacije po vsej državi, zaprtje pa je napoved umika večine ameriških sil iz države konec tega meseca. Kljub temu bo pod Hindukušem ostalo še 10.000 vojakov, dokončnega umika Američanov pa ne gre pričakovati še vsaj 2 leti. Ostali bodo tudi pogodbeni varnostniki, ki jih je v Afganistanu veliko več kot vojakov.

Veleposlaništva ZDA po vsem svetu so dobila opozorilo, naj poostrijo varnostne ukrepe. V kratkem je namreč pričakovan izid poročila senata o uporabi naprednih metod zasliševanja, kot CIA evfemistično imenuje mučenje. Poročilo bo pokrivalo delovanje CIE v obdobju po 11. septembru 2001. Uradno sicer nepovezano s tem dogodkom sta svoji veleposlaništvi v Egiptu začasno že zaprli Kanada in Velika Britanija.

Šest zapornikov iz najbolj zloglasnega ameriškega mučilnega taborišča Guantanamo na Kubi je prispelo v Urugvaj. Ta je ena redkih držav, ki je te zapornike pripravljena sprejeti. Bivši zaporniki so bili 12 let zaprti brez obtožnice, gre pa za 4 Sirijce, Palestinca in Tunizijca. Urugvajski predsednik José Mujica je povedal, da imajo v tej južnoameriški državi status beguncev, saj so bili žrtve ugrabitve.

Kitajsko vodstvo se sestaja na letnem Centralnem ekonomskem zasedanju, kjer bodo določili gospodarske cilje za prihodnje leto. Glede na pretekle izjave kitajskega vodstva gre pričakovati, da bo zadana gospodarska rast nižja, a bo zato bolj kot na izvozu in investicijah temeljila na domači potrošnji.

V naslednjem BritOFF-u pa o novih in hitro rastočih tehnologijah črpanja zemeljskega plina, ki poleg kitajskega vedno bolj poganja tudi številna druga vzpenjajoča gospodarstva. Prisluhnite 5 čez deseto.

10:05

Državni investicijski družbi Mozambika in Južnoafriške republike sta včeraj podpisali sporazum, v skladu s katerim bosta raziskali možnost izgradnje 2.600-kilometrskega plinovoda med severovzhodnim Mozambikom in velemesti v osrednji Južnoafriški republiki. Mozambik je v zadnjih letih odkril tretje največje zaloge zemeljskega plina na afriški celini. Največje zaloge se nahajajo v morju pred obalo v bližini s tanzanijsko mejo. Koncesijo za črpanje v domnevno najobilnejšem bloku je dobil italijanski Eni.

Ta pa ima bolj kot oskrbovanje sosednjih držav v mislih izvoz plina v čezmorske dežele. Za črpanje namerava uporabiti tako imenovani plavajoči terminal za utekočinjen zemeljski plin. To so ogromne plavajoče strukture, zasidrane nad plinskim poljem, ki plin črpajo, utekočinjajo in shranjujejo, dokler ga ne prečrpajo na tanker, prilagojen transportu utekočinjenega zemeljskega plina. Tradicionalna podmorska črpališča plin, namenjen izvozu s tankerji, najprej transportirajo na obalo, nato pa ga tam utekočinijo in prečrpajo na ladje. Uporaba “all inclusive” plavajočih terminalov odpravi potrebo po gradnji takšne drage infrastrukture, s tem pa tudi zaplete z nadležnimi okoljskimi predpisi. Priznati je treba, da ima, vsaj na papirju, takšen način črpanja resnično manjši okoljski odtis.

Ko je črpališče enkrat izpraznjeno, lahko podjetje celotno strukturo, z utekočinjevalnico in tankerskim terminalom vred, enostavno prestavi v naslednjo državo in počrpa še tamkajšnje energente. Ne da bi za seboj pustilo kakršnokoli investicijo v državo gostiteljico. Iz navedenih razlogov so plavajoči terminali za utekočinjeni zemeljski plin trenutno zelo popularni. V začetnih fazah razvoja je Enijev projekt, z zasnovo svojega je začel tudi ameriški Exxon Mobil. Gradijo pa jih že malezijski Petronas, ki bo črpal v malezijskih vodah, kanadski Pacific Rubiales, ki bo enega zasidral pred obalami Kolumbije, in angleško-nizozemski Shell. Projekt zadnje družbe, imenovan Prelude, je največji takšen terminal, ki se ga načrtuje, in je vreden 8 milijard evrov. Splavljen bo predvidoma leta 2016, sprva pa bo zasidran pred severozahodno avstralsko obalo.

Avstralija v zadnjih letih pospešeno razvija industrijo črpanja zemeljskega plina. Pri tem ji pomagajo enajste največje zaloge tega energenta ter bližina lačnega azijskega trga, kjer je cena plina precej višja kot v Evropi ali Združenih državah Amerike. Država je za Katarjem druga največja izvoznica utekočinjenega plina, torej tistega, ki se namesto s plinovodi transportira s tankerji. Omrežje meddržavnih plinovodov v Aziji šele dobiva svoje obrise, a je tankerski transport v zadnjih desetletjih postal ekonomičen, saj danes ena ladja dostavi skoraj toliko plina, kot bi ga v enem dnevu preteklo skozi plinovod Južni tok.

Večina avstralskih zalog leži pod morsko gladino, namenjene pa so tankerskemu izvozu. Minister za industrijo Ian MacFarlane je zato nedavno napovedal, da bodo verjetno vsi novi projekti vključevali uporabo plavajočih terminalov.