7.00

Rezultati glasovanja na kongresnih volitvah stranke Pozitivna Slovenija so pokazali, da ponovno vodstvo stranke prevzema Zoran Janković. Izgubo vodilnega položaja v omenjeni stranki Alenka Bratušek komentira z verjetnim odstopom s položaja predsednice vlade. Razpad trenutne vladne koalicije in predčasne volitve pa že napovedujejo iz koalicijskih ter opozicijskih strank.

Že pred kongresnimi volitvami Pozitivne Slovenije je predsednik Državljanske liste Gregor Virant sporočil, da bo v primeru zmage Zorana Jankovića njegova stranka zapustila koalicijo. Koalicijske stranke dvomijo o nadaljnjem sodelovanju s stranko, kjer je ponovno na čelu ljubljanski župan, saj je bil že večkrat obtožen korupcije. Po neuradnih podatkih namerava Alenka Bratušek v torek predsedniku države ponuditi svoj odstop. V primeru predčasnih parlamentarnih volitev se bodo te najverjetneje odvile 21. septembra letos.

S položaja predsednika vlade v Južni Koreji pa zagotovo odstopa Chung Hong-won. Kot razlog navaja številne kritike, ki jih je prejela vlada, saj je napačno ravnala pri reševalni akciji potapljajoče se počitniške ladje Sewol. Med drugim je tudi na začetku širila napačne informacije, da so rešili vse študente in učitelje, ki so bili na ladji, čeprav se jih je nekaj sto utopilo.

8.00

Vse kaže, da se situacija v vzhodnem predelu Ukrajine še dolgo ne bo stabilizirala. Na večjih trgih vzhodnoukrajinskih mest Harkov, Doneck in Lugansk se je zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili nasprotovanje oblastem v Kijevu ter zahtevali referendum o federalizaciji države. V Donecku so aktivisti v kamuflažnih uniformah zasedli prostore regionalne televizijske postaje in zahtevali povrnitev ruskih kanalov, ki jih je kijevska vlada prejšnji mesec blokirala.

Proruski separatisti pod vodstvom Vječleslava Ponomarjova, ki so v vzhodnoukrajinskem mestu Slavljansk pridržali 8 vojaških opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, so izpustili švedskega opazovalca. Razlog je bil v njegovem šibkem zdravstvenem stanju. Še vedno pa potekajo pogajanja za izpustitev ostalih 7.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je namreč v Slavljansk poslala pogajalce, ki se bodo z omenjenim vodjo proruskih separatistov dogovarjali o izpustitvi svojih pridržanih predstavnikov. Slednji so bili na povabilo kijevskih oblasti na opazovalni misiji v vzhodnoruskem mestu. Medtem ko je v soboto kijevska televizija poročala, da z ugrabljenimi ravnajo nehumano, pa je tiskovna konferenca, ki so jo organizirali separatisti, pokazala nasprotno. Evropski opazovalci so bili sicer utrujeni, a nahranjeni.  

9.00

Predsednik palestinskega ozemlja Mahmoud Abbas je podal izjavo, v kateri je označil judovski holokavst kot najbolj gnusno dejanje moderne dobe. Z nedelje na današnji dan v Izraelu poteka namreč dan spomina na holokavst. Izraelski premier Benjamin Netanyahu  je potezo palestinskega presednika označil za piarovsko in samopromocijsko. Netanyahuju gre slednji še bolj v nos, odkar je z gibanjem Hamas sklenil medsebojno spravo in prizadevanje za tvorbo vlade narodne enotnosti.

Apartheidski odnos Izraela nad Palestinci, ki že traja več desetletij, pa že gre konkretno v nos tudi ameriškim oblastem. Ameriški državni sekretar John Kerry se je z nekaterimi svetovnimi voditelji sestal na sestanku Trilateralne komisije, globalne nevladne organizacije, ki jo je pred leti ustanovil bankir David Rockefeller. Na njej je opozoril, da Izraelu grozi oznaka apartheidske države, če ne bodo njegove oblasti uspešno izvedle mirovniških pogajanj s Palestinci in se zavzele za možnost dveh držav.

Egipčansko sodišče bo danes podalo končno sodbo za 529 domnevnih podpornikov Muslimanske bratovščine, ki so bili predčasno obsojeni na smrtno kazen. Trenutne egiščanske oblasti so za lanskoletni napad na policijsko postajo obtožile bratovščino in jo postavile na seznam terorističnih skupin, čeprav je kasneje odgovornost prevzela sinajska militantna skupina  Ansar Bait al-Maqdis. Od takrat aktivno poteka lov na čarovnice, pardon, na domnevne člane Muslimanske bratovščine.

10.00

Nov srbski premier Aleksandar Vučić, ki so ga izvolili v srbskem parlamentu, je med prednostnimi nalogami svoje vlade izpostavil neoliberalne načrte. Problem vidi v nekonkurenčnem gospodarstvu in že obljublja boleče reforme, ki bodo prizadele javni sektor. Poudaril je še zavzemanje za izgradnjo obširnejšega zasebnega sektorja in ureditev državnih financ.

Premaknimo se še do južne sosede Makedonije, kjer so potekale predčasne parlamentarne volitve in drugi krog predsedniških volitev. Kot kaže, se politična slika v Makedoniji ne bo pretirano spremenila. Oblasti so za še neuradno zmagovalko parlamentarnih volitev razglasile trenutno konservativno koalicijo Notranje makedonske revolucionarne organizacije in Demokratične stranke za makedonsko narodno enotnost. Predsedniški stolček pa bo verjetno obdržal tudi trenutni makedonski predsednik Gjorge Ivanov.

ZDA in Filipini so sklenili nov desetletni vojaški sporazum, ki Beli hiši omogoča večjo vojaško prisotnost in obsežne vojaške vaje v azijski državi. Filipinske oblasti namreč skrbijo vse večja vojaška moč Kitajske in naraščajoči spori med državama nad strateškimi točkami v Južnem kitajskem morju.