Ob 10.05

Na današnji dan pred natanko sto leti je bil umorjen revolucionarni general Emiliano Zapata. V tokratnem Britoffu se ne bomo posvetili njegovim pogosto opevanim slavnim dejanjem ali opisovali njegove agrarne reforme, temveč predstavili zgodbo, ki je pripeljala do njegove smrti.

Nekdanji revolucionarni vodja, v tem času pa mehiški predsednik Venustiano Carranza, je pred sto leti vse bolj pritiskal na Zapato kot enega redkih revolucionarnih poveljnikov, ki so se še borili proti centralnim oblastem. Sredi marca 1919 je karancistični general Pablo González naročil svojemu podrejenemu polkovniku Jesúsu Guajardi, naj začne bojni pohod proti zapatistom v gorah. A Guajardo je raje poplesaval po kantinah, in ko ga je Gonzalez nekega dne pri tem zasačil, ga je dal aretirati. Zapata je, ko je izvedel za to, Guajardu poslal pisemce, v katerem mu je ponudil pomoč, če zamenja strani in se mu priključi. A pisemce je pristalo v rokah Gonzaleza, ki je poklical Guajarda predse in ga obtožil ne le pijančevanja, temveč kar izdaje. Guajardo je tedaj planil v jok, Gonzalez pa mu je zvito predlagal, da se lahko odkupi za svoj zločin, če pristane na njegov načrt.

Načrt je bil prav zvitorepski. Guajardo naj hlini, da je prestopil na stran Zapate in ga zvabi iz varnega zavetja. Guajardo je tako res pisal Zapati in mu obljubil pripeljati može in zaloge. Zapata je 1. aprila ponudbo polkovnika sprejel, žal brez šale, in predlagal skupno  akcijo upora čez tri dni. Guajardo je predlagal še nekaj dni zamika, da bi počakal na domnevno pošiljko streliva in orožja, a čez teden dni naj bi se upor v resnici zgodil. Zapata je polkovniku naročil, naj s svojimi možmi napade zvezno garnizijo v Jonacatepecu, saj so bili nekateri njeni vojaki zapatistični odpadniki. Hlineči Guajardo je o vsem obvestil Gonzaleza, ta lisica pa dotično garnizijo. Skupaj so nato uprizorili spopad, da bi Zapato prepričali, da je Guajardo v resnici na njegovi strani. Šli so celo tako daleč, da so po koncu uprizorjenega spopada aretirali in ustrelili nič hudega sluteče odpadne zapatiste.

To je Zapato dokončno prepričalo o dobronamernosti Guajarda in pristal je, da se z njim sestane in ga sprejme med zapatiste. Zapata se je tako na današnji dan odpravil proti Haciendi de San Juan v Chinameci, kjer naj bi sestanek potekal. A ko je jezdil proti njej, so Guajardovi možje skočili iz skrivališč in ga s puškami prerešetali. Nato so njegovo truplo nesli v Cuautlo, da bi dobili obljubljeno jim nagrado. A Gonzalez je prelisičil tudi njih, vsaj tako so pozneje trdili, saj naj bi dobili zgolj polovico obljubljenega zneska. Truplo je dal Gonzalez nato fotografirati in za 24 ur postaviti na ogled, da ja ne bi bilo nobenega dvoma o Zapatovi smrti. A kako se je motil! Zapata živi, vsaj v duhu in spominu, njegovo delo pa  danes ponovno nadaljujejo novi zapatisti.

Ob 8.05

V Izraelu so potekale volitve v kneset. Po rezultatih vzporednih volitev si zmago tesno delita Netanjahujeva stranka Likud in bolj liberalna stranka Benija Ganca Modra in bela, ki sta po 94 odstotkov preštetih glasov dobili po 35 sedežev od 120. V Knesset sta se z 8 sedeži prebili še Šas, stranka, ki zagovarja pravice sefardskih Judov, in strogo verska stranka Judaizem združene tore ter sedem drugih strank. 3,25-odstotnega praga pa ni uspelo prebiti doslej večji Stranki nove desnice, iz katere izhajata minister za izobraževanje in pravosodni minister.

Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da je hišni pripor, v katerem je moral večji del leta 2014 preživeti Aleksej Navalni, kršil njegove pravice. Ne bi naj namreč bil sorazmeren z obtožbami poneverbe, ki so bile razlog pripora, prav tako pa naj bi imel očiten namen preprečiti njegovo politično udejstvovanje. Navalni je namreč glavni politični nasprotnik Vladimirja Putina, ki je v preteklih letih proti njemu organiziral številne proteste. Sodišče je Rusiji naložilo izplačilo odškodnine Navalniju v vrednosti 20.000 evrov in povrnitev sodnih stroškov. Podobno je sodišče v ločenem procesu razsodilo novembra lani, ko je odločilo, da je sedem aretacij Navalnega od leta 2012 do 2014 kršilo njegovo pravico do varnosti in svobode zbiranja.

Avstralska desna protimigrantska stranka Avstralska zveza za svobodo se je mesec dni pred volitvami preimenovala v Avstralske rumene jopiče. V stranki so povedali, da so s prejšnjim imenom le težko prišli do publicitete, saj naj bi ime zavajajoče impliciralo, da so liberalci.