10:05

V današnjem lokalnem britOFFU se bomo posvetili še eni temi, ki se vleče že več kot desetletje. Črnomaljsko vrtčevsko enoto Majer je po šolski inšpekciji namreč pod drobnogled vzela še požarna. Dotrajani kontejnerji na območju stare vojašnice, kjer je v dnevnem varstvu 31 najmlajših vrtičkarjev, naj bi bili poleg vseh drugih pomanjkljivosti še požarno nevarni. Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanović ugotovitve požarne inšpekcije sicer zavrača in zatrjuje, da enota Majer dosega minimalne standarde.

Med starši vrtičkarjev, ki jih neformalno zastopa Darjan Grudnik, in med županjo se iskri že vse od novembra lani. Montažni in domnevno začasni stavbi vrtca Majer je z decembrom namreč poteklo 20-letno dovoljenje za obratovanje. Vrtec, ki je začel delovati konec leta 1997, je bil v razvid Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport sicer vpisan leta 2000. Grudnik je županji očital, da je okolica vrtca zaradi razbitega stekla opuščene vojašnice nevarna, dostop do vrtca po makadamski cesti pa otežen. Prav tako je opozoril na odsotnost igral in na precej omejeno površino igrišča. Starše vrtičkarjev je zmotilo tudi, da se ob julijski prenovi cestne infrastrukture Poslovne cone Majer ni popravilo tudi makadamske poti do vrtca.

Skupina staršev je zato zbrala več kot 600 podpisov za peticijo, s katero je na šolskem ministrstvu zahtevala zaprtje enote Majer. Županja Stjepanović je ministrstvo posledično zaprosila za izreden inšpekcijski nadzor. Ugotovitve šolske inšpekcije, ki je nadzor izvedla prejšnji mesec, trditve staršev večinoma potrjujejo. Obseg in opremljenost igralnih površin ne dosegata normativov, prav tako ne urejenost sanitarij. Poleg tega ima vrtec kot nenamenska stavba en oddelek otrok preveč. Šolska inšpekcija je zato ministrstvu predlagala izbris vrtca Majer iz razvida izvajalcev javno veljavnih programov.

Morebitno zaprtje vrtca sredi šolskega leta pa vsekakor ni rezultat, ki se ga veselijo vsi starši. Črnomaljska občina je ena redkih v državi, kjer prostor v vrtcu dobijo vsi prijavljeni otroci, tudi tisti do dveh let. Večina vrtičkarjev v enoti Majer ostane samo eno leto, potem pa se preselijo v drugi dve enoti matičnega vrtca Oton Župančič. Enota Loka je v postopku prenove, po navedbah občine pa zagotovo ne bo dokončana pred jesenjo 2019. Županja možnost namestitve vrtičkarjev v nekdanjem dijaškem domu zavrača, saj naj bi bil ta preblizu ceste in brez zelenih površin. A v primeru zaprtja enote Majer je zakonodaja na strani staršev. Zakon o vrtcih namreč določa, da mora občina ob zaprtju v roku 30-ih dni zagotoviti vrtčevsko varstvo, če število prijav preseže en oddelek otrok. Občina sicer zatrjuje, da bo največje kršitve standardov poskušala odpraviti in da je vseeno najbolje, če enota Majer dočaka konec šolskega leta.

Požarna inšpekcija je občini naložila, da mora namestiti ustrezne gasilne aparate in odstraniti ovire z evakuacijskih poti. Predložiti mora tudi oceno požarne ogroženosti. Vse torej kaže, da se tudi ob molku šolskega ministrstva enoti Majer čas izteka.

8:05

Načelo enotne Kitajske, po katerem je Tajvan nesporno del Kitajske, je v zagato nepričakovano spravilo tudi slovensko diplomacijo. Zunanji minister Karl Erjavec je Kitajski zagotovil, da Slovenija načelo enotne Kitajske še vedno spoštuje. Kitajska je namreč z diplomatsko noto od Slovenije zahtevala izročitev pridržanih domnevnih telefonskih goljufov tajvanskega porekla. Uradnega postopka za izročitev enega od tajvanskih osumljencev, za katerega je že izdala mednarodno tiralico,  pa še ni sprožila. Kitajsko nezaupanje Sloveniji je utemeljeno na primeru telefonske goljufije osumljenega Wuja Yuhuija, ki ga slovenska policija sredi leta 2017 ni želela izročiti Kitajski in ga je izpustila. Kitajsko veleposlaništvo je Slovenijo obtožilo, da je postala oaza za tajvanske telefonske goljufe, ki denar večinoma izvabljajo od kitajskih državljanov. Dva tokrat pridržana osumljenca naj bi svoje žrtve ogoljufala za skoraj 300 tisoč evrov, tajvanska zakonodaja pa za taka kazniva dejanja predvideva mile kazni. 

Perujski kongres je sprejel zakon, ki gradnjo cest skozi amazonski pragozd v obmejni regiji Purus razglaša za nacionalno prioriteto. Tako so v vodo padle zahteve staroselske amazonske zveze Coica, ki je prejšnji teden od perujske vlade zahtevala ureditev zaščitenih območij. Vlada naj bi staroselcem prepustila okoli 200 tisoč kvadratnih kilometrov pragozda in očistila reke, onesnažene z živim srebrom. Načrtovana skoraj 300 kilometrov dolga avtocesta med mestoma Puerto Esperanza in Iñapari ob brazilski meji bi zahtevala posek približno 3 tisoč kvadratnih kilometrov pragozda. Poleg izsekavanja je zlasti sporno še nelegalno rudarjenje zlata v največjemu zaščitenem območju Madre de Dios. V regiji Purus se nahajajo štirje narodni parki in pet zaščitenih območij amazonskih staroselcev.

Islandsko vrhovno sodišče je razsodilo, da 76-odstotni davek na uvoženi ocvrti krompirček ne krši načela enakopravnosti pred zakonom. S tem je pritrdilo sodbi okrožnega sodišča iz leta 2016, kamor sta se zaradi obdavčitev med letoma 2010 in 2014 pritožila uvoznika ocvrtega krompirčka Innes in Hagar. Uvoznikoma se je zdelo diskriminatorno, da je uvoz surovega krompirja iz Kanade in Peruja po meddržavnem sporazumu obdavčen zgolj 46-odstotno. Državo sta obtožila protekcionizma, vrhovno sodišče pa jima je naložilo še plačilo približno 5500 evrov državnih sodnih stroškov.