Evrovolitveni britOFF

Evrovolitveni britOFF

Aktualno-politična novica
26. 5. 2019 - 11.45
 / BritOFF

Kerški preliv in Azovsko morje kot prizorišče zadnjega incidenta med Rusijo in Ukrajino
 / 30. 11. 2018
Sodišče združenih narodov za pomorsko pravo v Hamburgu je odločilo, da mora Rusija izpustiti 24 ukrajinskih mornarjev in tri vojaška plovila, ki so jih novembra lani zasegli ruski obmejni stražarji, potem ko so poskušali prečkati Kerško ožino na poti v Črno morje. Za incident sta takrat obe državi obtoževali ena drugo, Ukrajina pa je nato sprožila postopek na mednarodnem tribunalu, ki ji je s sodbo tudi ugodil. Rusija, ki sodišče priznava, a je postopek bojkotirala, zavrača pozive Ukrajine, Evropske unije in tudi zveze NATO k izpustitvi mornarjev, sodišče pa nima zares moči, da bi jo lahko uveljavilo. 

Novi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v tednu po inavguraciji, na kateri je razglasil razpustitev parlamenta in razpis predčasnih volitev, naletel na odpor zoper to odločitev. Na vrhovno sodišče sta namreč prispeli dve ločeni pritožbi in zahtevi po presoji odločitve Zelenskega, ki naj bi bila v nasprotju z ustavo. Ena težava Zelenskega je v tem, da je koalicija razpadla nekaj dni pred prisego Zelenskega, kar naj bi jim dalo 30 dni časa za sestavo, preden se lahko razpišejo volitve. Prav tako predsedniku republike ni dovoljeno razpisati predčasnih volitev manj kot šest mesecev pred napovedanimi rednimi – te pa so v Ukrajini napovedane za oktober letos. Argument Zelenskega je, da zaradi nizke javne podpore vladi legitimne koalicije ni že od leta 2016 dalje. Če se bo sodišče strinjalo z Zelenskim, bodo predčasne volitve potekale 21. julija.

Sprehod skozi ponudbo domačih list za evropske volitve
 / 2. 4. 2019
Drugačne volitve pa potekajo v večini evropskih držav, tudi Sloveniji, kjer volivci odločajo o predstavnikih v Evropskem parlamentu. Skupaj okoli 430 milijonov volivcev odloča o 751 poslancih evropskega parlamenta. Slovenija bo v parlament izvolila osem poslancev, največ med državami članicami pa jih bo izvolila Nemčija, in sicer 96. Porazdelitev sedežev ni direktno proporcionalna glede na prebivalstvo v državi, vsaka država članica pa izbira najmanj šest poslancev. Najmočnejša stranka v Evropskem parlamentu je Evropska ljudska stranka (EPP), ki je na prejšnjih volitvah leta 2014 sicer izgubila 44 sedežev. Nekaj držav je ta teden že pred današnjim dnem odprlo volišča, med drugim so v četrtek na volišča po še vedno neuspelem brexitu odšli tudi v Veliki Britaniji.

Udeležba na evropskih volitvah sicer povsod po Evropi pada. Na prvih volitvah leta 1979 je bila udeležba 62-odstotna, pred petimi leti je na volišča odšlo 42 odstotkov volivcev, bistvene spremembe pa tudi sedaj ne gre pričakovati. Vseeno je ta odstotek bistveno večji, kot ga pričakujemo v Sloveniji. Leta 2014 je v Sloveniji na volišča odšla manj kot četrtina volilnih upravičencev. Tokrat pa je po podatkih državne volilne komisije do 11. ure glasovalo 8,85 odstotka volivcev, kar je podoben odstotek kot pred petimi leti.

O referendomu o legalizaciji splava na Irskem.
 / 25. 5. 2018
Na volitvah v Evropski parlament so že glasovali tudi Irci, ki so hkrati izvedli tudi referendum o omilitvi zakona o ločitvi. Predlog, ki bo znižal število let, ki jih morata zakonca preživeti ločeno, preden lahko tudi uradno prekineta zakonsko zvezo, je bil podprt z 82-odstotno večino. Ločitev je bila v tej večinsko katoliški državi legalizirana šele leta 1995, takrat s komaj 50,2 odstotka glasov podpore na referendumu. Od takrat naprej so zakonci, ki bi želeli opraviti ločitev, zanjo lahko zaprosili, ampak šele v primeru, da so štiri od zadnjih petih let preživeli ločeno – zaradi tega je v državi število ločitev bistveno manjše kot v ostalih evropskih državah, morda z izjemo Malte, ki ločitev omogoča šele od leta 2011 dalje. Veliko podporo, ki jo ima nadaljnja omilitev zakonodaje – po trenutnem predlogu vlade se bo pogoj ločenega bivanja zakoncev znižal na največ dve leti – lahko vidimo v kontekstu čedalje manjšega vpliva, ki ga ima v državi katoliška cerkev. V zadnjih letih so prav preko podpore na referendumih omogočili poroke istospolnih partnerjev, legalizirali splav do 12. tedna nosečnosti, nazadnje oktobra lani pa dekriminalizirali bogokletje.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness