Azovsko jezero ali morje
Ukrajinska vlada je danes naznanila prepoved vstopa v državo za ruske moške, stare med 16 in 60 let. Gre za zadnjega v nizu ukrepov, ki ga je ukrajinska vlada vpeljala od incidenta prejšnjo nedeljo, ko so ruski obmejni stražarji v Črnem morju v bližini Krimskega polotoka zasegli tri ukrajinske vojaške ladje ter pridržali 24 mornarjev. Na predlog ukrajinskega predsednika Petra Porošenka je ukrajinska vlada v ponedeljek razglasila izredno stanje, ki naj bi veljalo naslednjih 30 dni v desetih regijah, ki mejijo na Rusijo ali Moldavijo oziroma natančneje na s strani Rusije priznano separatistično Pridnjestrsko republiko znotraj Moldavije. Na seznam regij v izrednih razmerah so bile prav tako uvrščene tiste s črnomorsko obalo.
Tokratni Kultivator ni namenjen ugotavljanju krivde za incident, ampak predvsem pregledu ozadja ukrajinsko-ruskega spora, bolj specifično situacije v območju Črnega in Azovskega morja ter Kerškega preliva, ki ju povezuje, posebej od majdanskih protestov ter ruske aneksacije Krima leta 2014 dalje. Na incident moramo gledati tudi v kontekstu ukrajinske politične situacije, saj je do njega prišlo le nekaj mesecev pred predsedniškimi volitvami, na katerih se Porošenku sodeč po javnomnenjskih raziskavah obeta poraz.
Do incidenta je sicer prišlo, ko sta dva ukrajinska patruljna čolna v spremstvu vlačilca poskušala vstopiti v Kerški preliv, ki omogoča prehod iz Črnega morja v Azovsko morje, kjer se nahajajo nekatera najpomembnejša ukrajinska pristanišča, kot sta Mariupol in Berdjansk. Ruska obmejna policija, ki jo nadzoruje ruska federativna varnostna služba ali FSB, je nato sprožila postopke, kot bi jih v primeru, da ladje ne bi upoštevale navodil za varen prehod skozi preliv. Ladja ruske obalne straže je tako trčila v ukrajinski vlačilec, po nekaterih informacijah pa naj bi na ukrajinske ladje bilo sproženih tudi več strelov. Informacijo, da so ukrajinske ladje zasegle, so ruske oblasti kmalu potrdile, a so krivdo za incident pripisale domnevni ukrajinski provokaciji.
Ben Aris, urednik spletnega portala bne IntelliNews, povzame nasprotujoče si trditve ukrajinskih in ruskih oblasti.
Za plovbo po Azovskem morju je sicer uradno veljaven dogovor iz leta 2003, po katerem imata obe državi pravico prostega dostopa do morja prek Kerškega preliva. Vendar gre pri Kerškem prelivu za ozek in prometen prehod, ki za varno plovbo ladij v Azovsko morje in iz njega zahteva delovanje ruskih pristaniških oblasti. Ben Aris podrobneje razloži, kako poteka protokol pri prehodu ladij skozi preliv.
Kljub dogovoru o prosti plovbi do Azovskega morja pa se je v letih od ruske aneksacije Krima situacija na območju Kerškega preliva zaostrila. Med drugim je Rusija leta 2016 začela graditi in letos dogradila most, ki povezuje rusko celino s Krimskim polotokom. Izgradnja mostu naj bi dodatno omejila ukrajinski dostop do Azovskega morja, posebej ko gre za večje ladje, saj naj bi zanje 18-kilometrski most, ki je v najvišji točki visok zgolj 35 metrov, bil prenizek. Tudi zaradi izgradnje mostu in domnevnih groženj ukrajinskih skrajnežev je letos na območju preliva prihajalo do porasta preiskav ukrajinskih ali drugih ladij in aretacij mornarjev.
Rusija pri tem ne krši dogovora iz leta 2003, saj se sklicuje na pravico, da lahko pregleda kakršno koli plovilo, ki uporablja Kerški preliv, to pa lahko utemeljuje z vprašanjem varnosti. Nenazadnje pa so marca letos tudi ukrajinske oblasti aretirale kapitana in posadko ribiškega plovila zaradi nezakonite plovbe pod rusko zastavo. Incident prejšnjo nedeljo tako ne prihaja “od nikoder”. Ben Aris dejanja Rusije od aneksacije Krima dalje vidi kot agresorska.
Z njim se strinja tudi Branko Soban, bivši zunanjepolitični dopisnik Dela. Soban dejanja Rusije v območju Kerškega preliva vidi kot načrtno rusko politiko, katere namen je oslabiti ukrajinsko ekonomijo s tem, da ladjam preprečijo dostop do ukrajinskih pristanišč.
V dneh po nedeljskem incidentu so ruske oblasti s sklicevanjem na varnostno grožnjo popolnoma blokirale prehod skozi preliv. Kot pojasni Ben Aris, se tovrstno blokado lahko dojema tudi kot vojno dejanje.
Predsednik Ukrajine Petro Porošenko je po incidentu sklical nujno sejo Sveta za nacionalno varnost, na kateri je pozval parlament, da glasuje v prid uvedbe izrednega stanja. Parlament je sicer izredno stanje potrdil, a ne v obliki, kot je sprva želel Porošenko. Namesto 60 dni izrednega stanja, ki bi veljalo za celotno državo, je bil ukrep omejen na 30 dni in 10 regij. Pri tem, kot pove Soban, je zanimivo, da izredno stanje ni bilo razglašeno leta 2014, ko je prišlo do aneksacije Krima, niti v letih oboroženega konflikta, ki je sledil v Donbasu na vzhodu države, kjer so separatisti razglasili ljudski republiki Donjeck in Lugansk.
Porošenko je vseskozi od začetka konflikta vztrajal, da ni potrebe po izrednem stanju, saj naj bi to negativno vplivalo na poslovno klimo, hkrati pa še ogrozilo izplačila posojil Mednarodnega denarnega sklada. Direktorica sklada, Christine Lagarde, je sicer kmalu po razglasitvi izrednega stanja zagotovila, da Ukrajincem ni treba skrbeti.
Kaj sploh prinaša uvedba izrednega stanja? Ben Aris na kratko povzame tovrsten ukrep in se obenem, tako kot Soban, vpraša o razlogih za takšno odločitev Porošenka.
Kaj kmalu po parlamentarnem glasovanju o izrednem stanju je po Ukrajini zaokrožilo več sms sporočil, ki so strašila z mobilizacijo vseh moških v vojsko. Tamkajšnje ministrstvo za informiranje je kaj kmalu označilo ta sporočila za delo ruske propagande. Splošne mobilizacije za zdaj ne bo. Med ukrepi, ki jih predvideva izredno stanje, lahko izpostavimo možnost omejevanja delovanja civilne družbe in prestavitev lokalnih volitev, kar se bo v nekaterih primerih tudi zgodilo, kot pove Ben Aris.
Kot omenja Aris, bi lahko izredno stanje vplivalo tudi na predsedniške volitve, a bi se za to moralo obdobje izrednega stanja podaljšati. Vseeno lahko odločitev Porošenka vidimo tudi v kontekstu predsedniških volitev, na katerih se mu obeta poraz. Aris meni, da četudi ni šlo za namerno provokacijo s strani Ukrajine, Porošenko incident izkorišča za politično in osebno korist, vseskozi pa obljublja, da bo uporabil opcije, ki mu jih dopušča izredno stanje, zgolj v primeru ruske agresije zunaj Donbasa.
Po drugi strani Branko Soban opozarja, da podpora pada tudi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, zaradi česar meni, da gre pri incidentu bolj verjetno za rusko provokacijo.
Pri vsem tem se poraja tudi vprašanje posledic, ki jih bo incident imel za ukrajinsko-ruski konflikt. Navsezadnje še vedno traja zaostreno stanje v Ljudski republiki Donjeck in Ljudski republiki Lugansk, ki sta v rokah proruskih separatistov. Ben Aris sicer meni, da Porošenko bistvenih sprememb med izrednim stanjem ne bo uvedel in da se ne bo posluževal povečanja aktivnosti vojske v Donbasu. Je pa po nedeljskem incidentu obrambno ministrstvo vojski podalo navodilo, da naj bo v polni bojni pripravljenosti.
Dodaj komentar
Komentiraj