ob 10ih

Skupna višina kazni, izrečenih na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov, krajše GDPR, se je v letu 2020 povečala za 40 odstotkov. To je ena izmed ugotovitev poročila pravniškega podjetja DLA Piper, in če jo prevedemo v konkretne številke, to pomeni približno 160 milijonov evrov izrečenih glob. Poleg teh se je povečalo tudi število prijav kršitev ravnanja z osebnimi podatki. Tako je povprečno število prijav na dan poskočilo s slabih 280 v letu 2019 na 331.

 

Ne glede na to, da Splošna uredba o varovanju podatkov velja za celotno področje Evropske unije, se njeno izvajanje močno razlikuje po posameznih državah. V Nemčiji so denimo obravnavali dobrih 77 tisoč pritožb, v Italiji pa zgolj 3460. Slovenija se po številu obravnavanih primerov uvršča pred Italijo, in sicer smo zabeležili 3528 postopkov. Kljub nižjemu številu obravnavanih primerov v Italiji pa je količina izrečenih glob enaka kot v Nemčiji in se giblje malo pod 70 milijoni evrov.

 

Splošna uredba o varovanju podatkov je trenutno v veljavi dve leti in pol, 28. januarja pa bo Svet Evrope obeleževal dan varovanja podatkov. Če se še splošneje ozremo na leto 2020, je bila s stališča varovanja osebnih podatkov zelo pomembna razveljavitev mehanizma ščit zasebnosti, ki je urejal izvoz in uvoz podatkov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Sodišče evropske unije je namreč ugotovilo, da zakonodaja ZDA podjetjem onemogoča skladnost z GDPR. V prenos osebnih podatkov čez Atlantski ocean bo veliko pozornosti usmerjene tudi v prihajajočem letu, saj bi v primeru, da ameriške IT multinacionalke ostanejo brez pravne podlage za prenos podatkov, ki je trenutno na zelo trhlih temeljih, utrpele visoko škodo. Ta bi močno prerasla višino kazni, ki bi jo lahko prejele.

ob 8ih

Kitajska je proti 28 članom bivše ameriške administracije uvedla sankcije. Razlog za to so kršitve kitajske suverenosti oziroma gospodarske politike napram Kitajski v času Trumpovega mandata. Mike Pompeo, John Bolton, Kelly Craft in druščina ter njihovi družinski člani ne bodo mogli vstopiti v Kitajsko, Hongkong ali Macao.

 

Ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju se v kratkem obeta interpelacija. Iz stranke Lista Marjana Šarca so sporočili, da naj bi predlog za interpelacijo že pripravili in ga bodo vložili kmalu. Podporo mu je že zagotovila Levica. Interpelacija temelji na poraznem zdravstvenem stanju v domovih za ostarele in dodelitvi 120 tisoč evrov državnih sredstev zavodu Iskreni. Zavod je sredstva pridobil na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim prebivalcem zaradi epidemije. Zavod Iskreni je v preteklosti objavil več člankov, ki nasprotujejo cepljenju. Cigler Kralj je bil pred nastopom ministrske funkcije delni lastnik zavoda Iskreni.

 

Založniki na Madžarskem bodo po novem morali na naslovnice knjig natisniti opozorilo, da vsebina knjige vključuje obnašanje, ki ni skladno s tradicionalnimi spolnimi vlogami. Madžarska je ta ukrep sprejela zaradi zbirke pravljic za otroke, ki jih je izdala založba Labrisz. V eni od pravljic se košuti izpolni želja in postane jelen, v drugi pa se poročita dva princa. Madžarska vlada svoj ukrep utemeljuje z zaščito potrošnikov.

 

Ko smo že pri košutah in jelenih, lahko povemo, da bo Švedska zgradila več mostov, ki bodo severnim jelenom omogočili varno prečkanje cest in železniške proge. Jelenjad je zaradi segrevanja ozračja prisiljena v daljše migracije pri iskanju hrane, zato se je povečalo število nesreč pri prečkanju prometnih povezav. Zaradi preobilne količine dežja pozimi jeleni težje pridejo do lišajev, saj se čez tla naredi debela ledena skorja. Mostovi za severne jelene bodo Švedski omogočili, da bo glavna prometna žila, ki povezuje sever in jug, lahko ostala odprta vso zimo, tudi ko se 250-tisočglave črede selijo.