Evropski zasebnostni ščit
Države članice Evropske unije so sprejele sporazum Privacy Shield, ki ureja pogoje, pod katerimi ameriška podjetja zbrane digitalne podatke o evropskih državljanih lahko prenašajo na strežnike v Združenih državah Amerike. Privacy Shield je nadomestil prejšnji sporazum Safe Harbour, ki ga je lanskega oktobra razveljavilo Sodišče Evropske unije, saj so bila pravila varovanja zasebnosti preveč ohlapna. O sporazumu Safe Harbour spregovori Joe McNamee, direktor organizacije European Digital Rights:
Safe Harbour je bil razveljavljen zaradi tožbe avstrijskega odvetnika, ki je na Sodišču Evropske unije tožil Facebook zaradi nezadostnega varovanja osebnih podatkov. Podrobneje o tem Friedemann Ebelt iz nevladne organizacije Digitalcourage, ki se ukvarja z zaščito digitalnih podatkov.
Novost Privacy Shelda je uvedba pozicije ombudsmana v ZDA, ki bo sprejemal pritožbe evropskih državljanov ali organov za zaščito digitalne varnosti. Ameriška stran naj bi prav tako podala pisno zagotovilo, da njene obveščevalne agencije ne bodo imele nediskriminatornega dostopa do podatkov o Evropejcih. Dostop bo sicer še vedno mogoč v posameznih primerih, jasnih razmejitev med selektivnim in neselektivnim dostopom do podatkov pa sporazum ne določa. Evropska komisija in ZDA hkrati zagotavljata, da bo učinkovitost Privacy Shielda preverjana vsako leto. Pomankljivosti opiše McNamee.
Sodišče Evropske unije bi lahko po McNameejevem mnenju nov sporazum zavrnilo na podlagi podobnih argumentov kot v primeru prejšnjega sporazuma.
McNamee meni, da je Privacy Shield začasna rešitev, ki zagotovitev boljše digitalne varnosti zgolj prelaga na naslednjo Evropsko komisijo.
Zasebnost in varovanje podatkov sta v Evropi varovani z evropsko listino o temeljnih pravicah. Podjetja lahko ta pravila obidejo tako, da prenesejo podatke na ozemlje druge države, ki na tem področju nima tako strogih pravil. McNamee opiše, kakšna pravila glede varovanja digitalne zasebnosti veljajo v Združenih državah Amerike.
Da bi zagotovili večjo digitalno varnost, bi po mnenju sogovorca morali v Evropi sprejeti zakone, ki ščitijo žvižgače. Takšne zakonodaje še ni, konec maja pa je bila sprejeta direktiva o poslovnih skrivnostih, ki bi bila, ravno nasprotno, lahko uporabljena kot podlaga za preganjanje žvižgačev.
McNamee opiše tudi stališča političnih strank v Evropskem parlamentu.
Štiri države so se glasovanja o sporazumu vzdržale. Evropska komisija je diplomatom naročila, naj javnosti ne oznanjajo, katere države so se vzdržale, saj bi to lahko spodkopalo podporo sporazumu. Te države so Hrvaška, Bolgarija, Avstrija in Slovenija. Za konec še nekaj, za spremembo pozitivnih besed o slovenski vladi.
Dodaj komentar
Komentiraj